Glede na to, da se je še dan pred tiskovno konferenco vlade govorilo o nekaterih drugih ukrepih, je bilo marsikaj od včeraj povedanega presenečenje tudi za tujce.
Ti so še največ pozornosti namenili napovedi vlade, da bo ali pa je že naprodaj 15 slovenskih podjetij, med njimi tudi (nekdanji) paradni konji, kot so Elan, Telekom, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aero Celje, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje, Fotona, Gospodarsko razstavišče, Helios, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito.
Ali kot je slikovito zapisal švicarski Tages Anzeiger – Slovenija bo imela razprodajo, ki je osrednji element seznama reševalnih ukrepov.
Ta pa – resnici na ljubo – ni pretirano dolg, meni komentatorka avstrijskega Der Standarda. Po njenem mnenju Slovenijo tudi v prihodnosti čaka boj z bančnim sektorjem, ki ga pestijo številne bolezni, jasnega signala mednarodnim trgom pa predstavljeni ukrepi ne bodo prinesli.
Čeprav je finančni minister Uroš Čufer na predstavitvi ukrepov o Sloveniji govoril kot o letalu, ki izgublja višino, letalu, ki ga je treba stabilizirati, da bo lahko letelo čez Sredozemlje, v Nemčijo ali ZDA, po mnenju komentatorke nekdanji bankir še sam ne deluje prepričan o napovedanih ukrepih, ki bodo romali tudi v Bruselj.
Da bodo tam nad prejetim navdušeni, pa ni verjetno, še meni komentatorka. Davek na loterijske lističe, nepremičninski davek z letom 2014, višji DDV in prodaja 15 državnih podjetij je namreč vse, o čemer se je uspelo sporazumeti koaliciji Alenke Bratušek, ki poleg tega sindikatov ni uspela prepričati o nujnosti varčevanja. Če se to ne bo zgodilo, ob poslabšanju razmer Slovencem grozi še krizni davek.
Komentatorka tako meni, da v Sloveniji dan po predstavitvi ukrepov ni kaj bistveno novega. Boj se nadaljuje, pomiritve trgov najbrž ne bo, težave pa bi znala imeti tudi vlada – na lestvicah priljubljenosti socialni demokrati vodijo precej pred stranko Bratuškove, predčasne volitve tako ostajajo ena od možnosti.
Kot dodaja nemški Der Spiegel, pa težave koalicije niso le v priljubljenosti njenih členov, ampak v programih. Socialni demokrati nasprotujejo privatizaciji, v Bruslju pravijo, da je treba popkovino med gospodarstvom in politiko, ki je še posledica nikoli povsem izpeljanega prehoda v tržno gospodarstvo, dokončno prerezati, saj težave izhajajo tudi iz dejstva, da so tri največje slovenske banke še vedno v državni lasti, vmes pa so velike nezavarovane kredite delili predvsem po politični barvi.
Nemški Die Welt opozarja, da je, še preden je reševalni načrt pod drobnogled vzel Bruselj, dokument doživel nevihto kritik že v Sloveniji. Oglasili so se gospodarska zbornica, trgovinska zbornica, združenje delodajalcev in ekonomisti, ki program opisujejo kot premalo konkreten in poln velikopoteznih, a nerealnih želja.
Medtem pa mora vlada dokazati, da je načrt dovolj dober, da bo omogočil obvladovanje primanjkljaja, ki bo letos dosegel 7,8 odstotka BDP.
Ob tem pa veliko vprašanj ostaja odprtih. Vlada ocenjuje, da banke do julija potrebujejo 900 milijard evrov, bankirji bi za normalno delovanje potrebovali 1,5 milijarde evrov, kakšen pa bo končni strošek, ni jasno.
Kot navaja časopis, je slovenska vlada nakazala, da je v banke pripravljena poslati 4 milijarde evrov, drugo vprašanje pa je, ali bo to dovolj. Kot pišejo, bodo realno potrebo klecajočega bančnega sektorja razkrili stresni testi, o katerih pa v vladnih načrtih zaenkrat ni govora.
Mednarodna javnost tudi ugiba, kaj se dogaja z našo slabo banko. Kot pišejo, je ena od možnih razlag za zamude dejstvo, da je vlada na oblasti šele sedem tednov in ji morda še ni uspelo zagotoviti pogojev za dovolj transparenten projekt. Po drugi strani pa se najbrž boji preveč transparentnosti.
Die Welt opozarja še na veliko slovensko težavo – prepletenost politike in gospodarstva – in na dejstvo, da smo končali prav na vrhu seznama gospodarsko skorumpiranih držav.
Sicer pa si kritike programa, ki roma v Bruselj, pravzaprav ne želimo. Ocena bo padla 29. maja. Če ne bodo zadovoljni, si bomo najverjetneje prislužili kritiko zaradi makroekonomskih neravnovesij. Tej pa lahko sledi denarna kazen v višini 0,1 odstotka BDP.
Vendar se prave težave nahajajo na finančnih trgih, še piše Die Welt. Nezadovoljni trgi nam ne bodo posojali denarja. In v tem primeru bo edino zavetje mehanizem za reševanje evra.
KOMENTARJI (962)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.