Tuji delavci krpajo kadrovsko luknjo, a kdo jih bo integriral?

"Koga motijo Albanci?" je naslov, ki ga je po obisku v Kranju ob pripravi oddaje Preverjeno postavila naša novinarka Brigita Potočnik. Župan Matjaž Rakovec Albancem v Kranju očita, da se ne želijo integrirati oz. da jih ne zanimajo tečaji slovenskega jezika, ki jih v mestu organizirajo zanje. A kadrovski strokovnjaki opozarjajo, da bo pri nas še bistveno več ljudi iz nam še bolj eksotičnih držav, ki bodo potrebovali še več pozornosti, da ne bo prihajalo do družbenih trenj.

"Večino tujih delavcev v zadnjih 30 ali 40 letih so predstavljali Bosanci, Srbi in Makedonci. To nam je bilo blizu, tega se nismo bali, mnogi so danes naši prijatelji," meni Tilen Prah, prokurist skupine Kariera, enega največjih kadrovskih podjetij v Sloveniji. Ob delavcih s Kosova ali iz Albanije bodo po njegovem še večji izziv predstavljali delovni migranti iz Azije. "Pogovarjamo se z občinskimi upravami in ugotavljamo, da bodo tudi v lokalnih okoljih morali imeti kadre, ki bodo poskrbeli za integracijo. Z vidika bivalnega okolja, izobrazbe, kulture. Takšna integracija zna biti problematična, saj je Slovenija v navednicah še zmeraj rasno dokaj monotona država, kjer Azijcev ali Afričanov ne vidiš zelo pogosto. Menim, da se tega bojimo, ker tega nismo vajeni, kar bo v prihodnosti predstavljalo velike izzive in probleme za manjša, lokalna okolja." 

Integracija, diskriminacija in druge pomanjkljivosti nove zakonodaje

"Najprej dovolimo, da se neka družina združi, potem pa ji postavimo pogoj, ki ga mora premagati, če želi ostati združena, v nasprotnem jo razdružimo. Recimo, če neka mama po prvem letu združitve družine ne izpolni pogoja znanja jezika, ji sledi izgon, njeni mladoletni otroci pa lahko ostanejo z očetom, ki je napoten v tujino ali pa je voznik tovornjaka. Kaj pa konvencije, pravice otrok? Zame je to diskriminacija," pravi Marko Tanasić, strokovni sodelavec ZSSS za migracije. 

Pravilno je, da je znanje jezika predpogoj za integracijo tujcev, vendar pa se mi zdi povsem neprimerno in diskriminatorno pogojevati status pridruženih družinskih članov z znanjem jezika, kot zahteva nov zakon. Za nosilce družin ta koncept integracije ne velja. "Torej, tujemu delavcu ali delavki, takih je v Sloveniji več kot njihovih družinskih članov, sploh ni potrebno znati jezika, tudi če so nosilci teh družin. Oni lahko le delajo, in če manj vedo, boljše je, saj so lažje žrtve izkoriščanja." 

Zdaj mora tujec pri nas delati vsaj dve leti, preden lahko zaprosi za združitev družine. Čakalno dobo bi lahko skrajšali tako, da se tujcem omogoči združitev že po prvem letu, če recimo tuji delavec in njegovi družinski člani opravijo izpit iz znanja slovenskega jezika na ravni A1, ali pa se jim omogoči združitev že v prvem letu, če tujec oz. njegov družinski partner opravi izpit na ravni A2, dodaja. "Več možnosti je, da bi tujce in njihove družinske člane motivirali, ne pa silili k znanju slovenskega jezika."

8000 delavcev več se upokoji, kot jih vstopi na trg dela

Nov zakon o tujcih, sprejet v aprilu, naslavlja bistveno težavo zadnjih let – (pre)dolge postopke pridobivanja dovoljenj. Slovenija na globalnem trgu dela postaja čedalje bolj nekonkurenčna. "Naslavlja jih pravilno, to pomeni korak naprej. Prerazporeditev vlog v manj obremenjene upravne enote res prinaša krajše postopke. Doslej je postopek pridobivanja dovoljenj trajal v povprečju 120 dni, kar je preveč. Danes smo na okoli 90 dneh," a Prah meni, da se zakonodajalci s tem ne bi smeli zadovoljiti: "Ugotovili smo, da sta socialna sporazuma z Bosno in Hercegovino ter Srbijo, nasprotno od pričakovanj, upočasnila zaposlovanje tujcev. Danes mi kot delodajalci lahko nagovorimo samo brezposelne osebe iz teh držav, kar pomeni, da smo nekonkurenčni. Tiste države, ki teh sporazumov nimajo, pa lahko jemljejo najboljši kader."

Na drugi strani Evropska komisija Slovenijo z vidika migracijske politike še vedno ocenjuje kot podpovprečno državo. "Tako kot v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav tudi v Sloveniji migranti uživajo osnovne pravice, ne pa enakih možnosti. Sedanje slovenske politike spodbujajo javnost, da na priseljence ne gleda kot na potencialne državljane, temveč kot na tujce, velike ovire pa se pojavljajo na skoraj vseh področjih integracije, z izjemo združitve družine, stalnega prebivališča in boja proti diskriminaciji," ugotavljajo v mednarodni organizaciji Indeks politike vključevanja migrantov(MIPEX). Pristop države k integraciji in zagotavljanju enakosti je po njihovem opredeljen le "na papirju".

Če nekateri v državi še menijo, da lahko gospodarstvo rešimo z domačim kadrom, se motijo. Ekonomsko rast bomo lahko obdržali le s tujo delovno silo. "Drugače ne gre. Dogaja se, da v Slovenijo prihajajo večje skupine Bolgarov ali Romunov, v turizmu opažamo Azijce, predvsem Filipince. Tem delavcem bi morali pomagati. Država bi morala prek svojih ustanov aktivno skrbeti za njihovo integracijo, s pozitivnim pristopom. V zakonskih zahtevah in prisili ne vidim rešitve, ker bo to vodilo v omejevanje gospodarstva z upadom prihodov tujih delavcev," dodaja Prah.