Uspešna politika vključevanja daje tujcu možnost in priložnost, da se kot posameznik udejstvuje v družbenih podsistemih in tako prispeva k rasti družbe kot celote. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je integracija dvosmeren proces, so po seji vlade sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Strategija temelji na osnovnih načelih integracijske politike, ki v odprti in demokratični družbi omogočajo vključevanje vseh družbenih podsistemov v družbo kot celoto. Cilji strategije so opredeljeni po posameznih sklopih in na način, da stremijo k procesu najširšega socialno-družbenega vključevanja tujcev v družbo.
Sklopi strategije so jezikovna integracija, integracija na področju izobraževanja, integracija na trg dela, integracija v lokalno okolje, optimizacija upravnih postopkov in odprava administrativnih ovir in sodelovanje z diasporami, so našteli na ministrstvu.
Strategija opredeljuje posamezne podsisteme, kjer so ukrepi in dejavnosti za integracijo najbolj ključni. Prvi pogoj za dobro integracijo je znanje slovenskega jezika. Strategija naslavlja večstopenjski model učenja jezika in ga opredeljuje po vsebini in številu ur. Hkrati pa opredeljuje še druge ukrepe, ki so potrebni za uspešno izvedbo jezikovnih tečajev. Z osnovnim znanjem slovenskega jezika na preživetveni ravni sta tujcu zagotovljena avtonomnost in samostojnost v družbi in lokalnem okolju, hkrati pa se poveča možnost njegove poznejše širše vključenosti v družbo.
Vsak posameznik mora imeti možnost in priložnost kar najbolje prispevati k razvoju družbenega okolja, v katerem biva in pri tem imeti možnost biti vključen v družbene podsisteme. Proces lokalne integracije oziroma vključevanja tujcev v družbo temelji na spoštovanju in oblikovanju ekonomsko-socialnih pravic, ki so temelj in ogledalo okolja ter prvi pogoj za uspešno integracijo tujcev v lokalno okolje, so še sporočili z notranjega ministrstva.
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.