Tudi Zver bi si kot predsednik znižal plačo

Milan Zver, kandidat SDS in NSi na jesenskih predsedniških volitvah, je prepričan, da bi lahko v prihodnjem mandatu "brez večjih pretresov" v uradu predsednika republike prihranili četrtino sredstev. Meni še, da je urad v času krize to tudi dolžan storiti.

Zver je pojasnil, da gre za ocenjen prihranek glede na realizacijo v letu 2011, ki je sicer nekoliko nižja kot v letu 2008, ko je bila še posebej visoka. Do prihrankov bi bilo po njegovih navedbah mogoče priti z uporabo rednih letalskih linij, manj "luksuznih prenočišč", pa tudi z zmanjšanjem materialnih stroškov pri protokolarnih zadevah in nenazadnje stroškov prve dame.

Zver ocenjuje, da zaradi znižanja porabe nikakor ne bo ogrožena kakovost dela predsednika republike. Podrobneje pa na vprašanje, kako bi zniževali sredstva za kadre oz. kako bi bilo s številom zaposlenih, ni odgovoril. Dejal je le, da bi se tudi "pri kadrih dalo nekoliko prihraniti". Kot je opozoril, v zadnjih dveh desetletjih pristojnosti predsednika republike ostajajo enake, število zaposlenih pa se je bistveno povečalo. Medtem ko jih je bilo v začetku 90. kakšnih deset, jih je bilo v letu 2008 kar 48. V tem času pa so se povečali tudi materialni stroški, in sicer po Zverovih navedbah za devetkrat.

Najbolj je povečal stroške za delo urada nekdanji predsednik Janez Drnovšek, a najvišja poraba je bila v letu 2008, v času aktualnega predsednika Danila Türk, je dejal njegov tekmec na jesenskih volitvah.

Sicer pa je Zver danes v odgovorih na novinarska vprašanja povedal, da kot evropski poslanec prejema plačo v višini 7.800 evrov bruto ter dodal, da je njegova plača dvakrat obdavčena. Kot predsednik republike bi bil pripravljen na znižanje plače," a v skladu s splošnimi pravili". Povedal je tudi, da je bil konec lanskega leta na zdravniškem pregledu in je zdrav.

V uradu Türka odgovarjajo, da so v tem mandatu znižali stroške za 40 odstotkov

V uradu predsednika republike na navedbe Zvera, da je bila najvišja poraba sredstev urada leta 2008, v času predsednika Türka, odgovarjajo, da so se skupni stroški delovanja urada v tem mandatu znižali za okoli 40 odstotkov. S tem je proračun po njihovih navedbah že zmanjšan na raven iz let 2002 in 2003. Glede na odobrena sredstva pa je urad v tem mandatu prihranil okrog dva milijona evrov, so zapisali v odzivu. Stroški leta 2008 pa so bili višji tudi na račun predsedovanja EU, poudarjajo v uradu.

Ob tem poudarjajo, da so z vsakim rebalansom proračuna skušali doseči še dodatne prihranke, tako jim je letno uspelo prihraniti med osem in 12 odstotkov sredstev. Znižanje in varčevanje se tako odraža na vzdrževanju objekta, zagotavljanju sodobne informacijske in komunikacijske podpore, številu mednarodnih aktivnosti v tujini in doma, dinamiki podeljevanja odlikovanj in številu protokolarnih dogodkov.

Sicer pa je po njihovih navedbah proračun urada predsednika republike za letošnje leto za skoraj 19 odstotkov nižji od proračuna za leto 2011, tako da je bilo temu treba prilagoditi tudi delovanje predsednika republike in urada. Največja proračunska postavka so plače zaposlenih (65 odstotkov proračuna), sledijo fiksni materialni stroški (18 odstotkov), preostanek (okoli 15 odstotkov) pa je namenjen delovanju predsednika republike ter investicijam (dva odstotka).

Hkrati napovedujejo, da bodo tudi v okviru odobrenih sredstev do konca leta skušali najti način, da bi privarčevali javna sredstva. Kljub temu pa brez znatnega posega v izvajanje funkcije predsednika ter brez večjega odpuščanja zaposlenih v uradu ni več mogoče bistveno bolj racionalizirati poslovanja urada, so še zapisali.