Tudi v slovenskem morju so meduze

Po pojasnilih biologinje Alenke Malej iz Morske biološke postaje Piran je kompasna meduza običajna prebivalka severnega Jadrana. Opazijo jih vsako leto, eno leto jih je več, drugo manj. Tudi trenutno so v slovenskem morju, vendar ne v jatah, temveč posamezne. Več meduz na kupu za zdaj niso opazili, če bi jih morje več zaneslo v zaliv, bi se morali kopalci umakniti.

V slovenskem morju je pet različnih vrst. Med njimi je veliki morski klobuk, ki je belkast z modrikastim robom. Posamičnega lahko opazimo tudi zdaj, največji pa so novembra. Ožig čutijo samo najbolj občutljivi, saj relativno malo ožge. Morska cvetača je manjša in rjavkasta, uhati klobučnjak je mlečne barve s podkvicami. V našem morju sta še rjavkasta kompasna meduza s progami in prozorna mesečinka z rjavimi lisami. Ožig slednje je najbolj boleč, a je bolj vrsta odprtega morja in ni značilna za severni Jadran. Konec sedemdesetih in začetek osemdesetih jih je bilo ogromno po celem Sredozemskem morju, vključno z Jadranom. Takrat jih je bilo precej nekaj zaporednih let tudi pri nas.

Po vedenju Malejeve ni še nihče umrl zaradi posledic ožiga meduze v severnem Jadranu. Lahko bi se kdo prestrašil ali se kako drugače odzval, ne pa zgolj zaradi ožiga, je poudarila. Če v morju opazite meduzo, se ji po možnosti izognite. Če vas vseeno opeče, sperite mesto ožiga z morsko, ne s sladko vodo. Skušajte odstraniti ožigalke, pri čemer si lahko pomagate s kakšnim bolj topim predmetom ali roko v rokavicah. Opečeno mesto lahko nato ohladite z ledom, ki pa naj ne pride v neposreden stik s kožo, zato ga zavijte v tanko in čisto krpo ali plastično vrečko. Pozneje si lahko opečeno mesto mažete tudi s hladilnimi mazili. Nekateri prisegajo tudi na kis ali na paradižnikov sok. Več o pomoči ob ožigu meduz, vbodu morskega ježka in piku strupenih rib ...