Tudi slovenski kmetje se morajo prilagoditi podnebnim spremembam

Medtem ko se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih zvišala za 1,7 stopinje Celzija, se je povprečna količina padavin v tem času zmanjšala za petino. Trendi naj bi se nadaljevali tudi v prihodnosti, zato bi se morali kmetje po besedah Sušnikove temu pri odločanju za vrsto pridelave prilagoditi.

"Morda so naše vremenske informacije včasih preveč splošne ali pa preveč zapletene za pridelovalce. Za njih so pomembni predvsem podatki o meritvah temperature tal, oskrbe rastlin z vodo, pa tudi o vplivih spreminjajočega podnebja. Dejstvo je, da se bomo v prihodnje soočali s toplejšimi vegetacijskimi obdobji in večjim pojavom ekstremnih vremenskih dogodkov," poudarja predstavnica oddelka za agrometeorologijo na Arsu.

Kmetje se morajo prilagoditi

Kot je dejala, majhni pridelovalci, ki so tipični za slovensko zelenjadarsko proizvodnjo, danes niso dovolj prilagodljivi na podnebne spremembe, a se vseeno lahko s tovrstnimi informacijami bolje soočijo s prihajajočimi spremembami, ne le v ekonomskem smislu. Na to temo že nekaj časa pripravljajo tudi vrsto seminarjev po vsej državi.

Kot dodaja meteorologinja Tanja Cegnar, smo priča zelo hitrim spremembam v svetu, za slovenske kmete pa je pomembno tudi dogajanje na globalni ravni, saj lahko tudi velike spremembe in podnebni odkloni drugod po svetu prinesejo velike posledice tudi za slovenske pridelovalce. Predvsem v cenah, ki lahko poskočijo ali padejo glede na povpraševanje na trgu.

Namakalni sistemi šibka točka

"Bistveno se je zavedati, da ne moremo preprečiti sprememb v podnebju, moramo pa se jim prilagajati. Kmetijstvo je v Sloveniji med vodilnimi na področju prilagajanja, a država bi morala poskrbeti tudi za ostale sektorje, kajti vsi gospodarski sektorji so med seboj prepleteni. Poljedelstvo recimo potrebuje vodo za namakanje, voda pa je vir, ki ga potrebujejo tudi drugi gospodarski sektorji, zato mora država postaviti prioritete," je dodala Cegnarjeva.

Prav namakalni sistemi so po besedah specialistke za pridelavo zelenjave Miše Pušenjak ena redkih stvari na področju kmetijstva, za katere je naša država poskrbela v aktualnem programskem obdobju. V naslednjih dveh letih bo kar nekaj razpisov za velike in manjše namakalne sisteme, skupaj v višini osem milijonov evrov.

Ob tem Pušenjakova poudarja, da smo za prilagajanje veliki odvisnosti od vremena v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih naredili premalo, predvsem zaradi nepovezanosti pridelovalcev. Kljub spodbujanju prodaje doma pridelane zelenjave, se trgovci ne morejo zanesti na zanesljivo dobavo, kmetje pa si ne upajo investirati v rastlinjake, ker ne prodajo tistega, kar že doslej pridelajo.

"Na srečo je tudi v stroki prišlo do miselnega preskoka, da se namakanje splača. Na fakulteti so še mene učili, da se v Sloveniji pridelava zelenjave ne splača in da nimamo ne klime ne tal primernih za pridelavo zelenjave, zdaj pa z željo po samooskrbi vendarle v ospredje prihaja drugačno razmišljanje," meni Pušenjakova in dodaja, da tudi zadruge v zadnjih letih svoje vloge niso opravile najbolje v tej smeri.

Koruze ne bomo mogli gojiti kar povprek

Kot enega od primerov neprilagodljivosti v Sloveniji je Sušnikova navedla primer pridelave koruze. Po njenih besedah stroka že 20 let opozarja, da se je treba prilagoditi razmeram in da koruze ni smiselno gojiti na prodnatih tleh, ker je koruza zelo vodno požrešna rastlina. Ob tem pa obstaja splošno mnenje, da se koruze ne splača namakati.

"Seveda je treba biti pazljiv pri vodnih virih, a pri izbiri recimo, kje bomo gojili koruzo, je ključno, da izberemo zemljišča ki imajo boljše vodno zadrževalne lastnosti, saj sicer ne bomo dobili kakovostnega in stalnega pridelka. Država pa potem posreduje z interventnimi zakoni za odpravo posledic, s čimer pa ne spodbujamo dobrega gospodarja, pač pa delamo uravnilovko in s tem stimuliramo slabega pridelovalca," je še dodala agrometeorologinja.