Tudi po osem zapornikov v eni sobi, Šoltes opozarja na možnost tožb

Računsko sodišče pod vodstvom Igorja Šoltesa je danes opozorilo na neuspešnost reševanja prostorske problematike zaporov pri nas. Po njihovih podatkih je stanje alarmantno, saj za zapornike že dolga leta primanjkuje postelj, število zaprtih pa se iz leta v leto povečuje.

V letu 2011 je bilo 1430 zapornikom na voljo le 1309 mest, zaradi česar so bili v posameznih zaporih primorani ukrepati po svoje. Ko so preverili, ali se v zavodih za prestajanje zapornih kazni držijo evropskih standardov in normativov, ki velevajo devet kvadratnih metrov na zapornika, so ugotovili, da ni vedno tako. "Spoznali smo, da je ponekod tudi do osem obsojencev v eni sobi," je pojasnil Šoltes in dodal, da se pogosto tudi ne upošteva ustreznega ločevanja prestopnikov glede na to, ali gre za povratnike ali ne. "Takšne razmere imajo lahko tudi posledice!" je prepričan, saj je treba pri ravnanju z obsojenimi upoštevati tudi evropsko konvencijo, v obratnem primeru smo izpostavljeni tožbam, ki bi obremenile državni proračun.

Nekaj takšnih tožb je bilo iz slovenskih zaporov na Evropsko sodišče že naslovljenih. Slovenski državljan Matjaž Praznik je Slovenijo tožil zaradi slabih razmer v zaporu v Ljubljani, kjer je bil zaprt med aprilom 2009 in marcem 2010, oziroma zaradi prenapolnjenosti zapora, slabih sanitarnih razmer in pretiranih omejitev časa, preživetega zunaj zaporniške celice. Sodišče mu je prisodilo 7000 evrov odškodnine in 500 evrov za pokritje sodnih stroškov.

Računsko sodišče: Pristojni niso bili uspešni!

Računsko sodišče, ki je revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012, tako ugotavlja, da Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in pristojno ministrstvo za pravosodje v zadnjih šestih letih nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov.

Kot opozarja sodišče, v tem obdobju na področju investicij cilji niso bili doseženi. Razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, katerega del prve faze je bil končan v letu 2011, se namreč drugi načrtovani projekti niso niti začeli izvajati. Obenem pa je uprava izvedla projekt, ki ni bil načrtovan. Projektna naloga je bila namreč večkrat spremenjena, zaradi česar se je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije povečala za 107 odstotkov, na skoraj 1,6 milijona evrov. Prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev pa se je predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet na predlog uprave s 6,1 milijona evrov povečala na 86,7 milijona evrov, v revizijskem poročilu med drugim ugotavlja računsko sodišče.

Kljub večkratnemu zmanjšanju načrtovanih sredstev za investicije v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2011 uprava razpoložljivih sredstev dejansko ni v celoti namenila za investicije, zato se je izgradnja dveh novih objektov na Dobu zaradi sprememb lastnosti projekta in težav s projektno dokumentacijo namesto v pogodbeno določenih 12 mesecih končala šele po 25 mesecih.

Neuspešno je bilo po oceni sodišča tudi pristojno ministrstvo za pravosodje, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij za rešitev prostorske problematike slovenskih zaporov in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta na Dobu ter pri doseganju zastavljenih ciljev na področju investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala prenapolnjenost v zaporih.

"Razmere v zaporih v obdobju, na katero se nanaša revizija, niso bile v celoti v skladu z zahtevami oziroma priporočili predpisov, zapori pa so bili, kljub povečanju skupnih uradnih kapacitet vseh zaporov za 189 postelj, še vedno prenapolnjeni," še pravijo na sodišču, kjer od uprave zahtevajo izvedbo popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti ter jim podajajo več priporočil, tudi glede vodenja in nadzora prihodnjih investicij ter proučitve možnosti dodatnega spodbujanja alternativ priporu in kazni zapora.