Tudi mladoletniki bodo kazensko odgovarjali.

Po opozorilih pravnih strokovnjakov, da obstoji resna nevarnost, da novega Kazenskega zakonika (KZ-1) ni mogoče uporabiti za mladoletnike, je Vrhovno sodišče v načelnem mnenju ugotovilo, da velja tudi zanje in jim je mogoče izrekati sankcije.

Za mladoletnike se tako uporablja novi Kazenski zakonik (KZ-1) ter določbe od 70. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določba tretjega odstavka 100. člena starega Kazenskega zakonika (KZ UPB-1). Vrhovno sodišče je tako ovrglo pomisleke dela pravne stroke, da mladoletnim osebam po novem Kazenskem zakoniku ni mogoče soditi, ker naj bi šlo za pravno praznino.

''Vrhovno sodišče je z mnenjem, da sedanji kazenski zakonik omogoča sojenje mladoletnikom, potrdila mnenji zakonodajnopravnih služb vlade in državnega zbora,'' je dejal predsednik odbora za pravosodje Vinko Gorenak (SDS) in dodal, da pravno praznino vnaša Zalarjeva novela zakonika. Ministra za pravosodje Aleša Zalarja pa je pozval, naj razmisli o svojem odstopu.

"Če bi sodišče odločilo, da je Kazenski zakonik glede mladoletnih oseb tako nejasen, da bi se morale nekatere določbe izločiti iz uporabe, bi prišlo do precejšnjih protipravnih posledic," je namreč ocenil pravosodni minister Aleš Zalar. Po njegovih besedah bi lahko vsi mladoletniki, ki so bili denimo zaprti ali priprti, od države zahtevali odškodnino. Teh, je nadaljeval minister, pa si država ne more privoščiti, "še zlasti ne v času gospodarske krize".

Vlada novele KZ ne bo umaknila iz procedure

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da vlada novele kazenskega zakonika ne bo umaknila iz parlamentarne procedure. Po njihovem mnenju je namreč primerno, da se besedilo zakonika izboljša v tolikšni meri, da dvoma glede njegove uporabe ne bo več treba odpravljati z različnimi metodami interpretacije.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da načelno pravno mnenje vrhovnega sodišča v skladu z zakonom o sodiščih zavezuje samo senate tega sodišča, ne pa tudi nižjih sodišč. "Ker torej ne gre za avtoritativno razlago zakona in ker vprašanje ustavnosti osebne veljavnosti kazenskega zakonika obravnava ustavno sodišče, je po mnenju vlade primerno, da se besedilo tega zakonika izboljša v tolikšni meri, da dvoma glede njegove uporabe ne bo več treba odpravljati z različnimi metodami interpretacije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem opozarjajo, da je treba upoštevati opozorilo ustavnega sodišča, iz katerega izhaja, da sta vlada in parlament dolžna zakonodajno urediti določeno področje, če menita, da je to potrebno, ne glede na to, ali je neko vprašanje predmet presoje ustavnega sodišča.

Vlada zato želi s spremembo kazenskega zakonika preprečiti situacijo, ko bi zaradi ugotovljene protiustavnosti nastala odškodninska odgovornost države v razmerju do vseh tistih mladoletnih obdolžencev v kazenskih postopkih, zoper katere bi sodišča v obdobju do izdaje odločbe ustavnega sodišča vodila kazenske postopke, odločala o odvzemih prostosti mladoletnikom in jim izrekala kazenske sankcije, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.