Da del delovnega področja ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva ter nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, preide v pristojnost ministrstva za notranje zadeve, "je v nasprotju z voljo ustavodajalca, ki je državno tožilstvo v ustavi umestil v del pravosodja v širšem smislu", so zapisali v državnotožilskem svetu.

Državnotožilski svet nasprotuje umestitvi tožilstva pod notranje ministrstvo. (Foto: Thinkstock)

Opozarjajo, da je sprememba tudi v nasprotju z 10. členom zakona o državnem tožilstvu, ki določa, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojen državni organ. Predlagatelj zakona po njihovem mnenju za prenos pristojnosti ni ponudil nobenega strokovno prepričljivega razloga. "Argument, da takšno ureditev pozna ena od skandinavskih držav, ni točen in je za javnost zavajajoč. Izboljšanja kakovosti sodelovanja med policijo in tožilstvom pa ni mogoče doseči s poseganjem v ustavni status tožilstva," so pojasnili.

Umestitev državnega tožilstva kot organa pregona storilcev kaznivih dejanj pod isti resor, pod katerega spada tudi policija, po njihovem prepričanju ogroža neodvisnost delovanja oddelka za preiskovanje in pregon oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje pri specializiranem državnem tožilstvu. "Takšna sprememba predstavlja strokovno nedopusten poseg v funkcijo, ki jo ima na podlagi zakona o kazenskem postopku državno tožilstvo tako v odnosu do policije kot do sodišča," še navajajo.

Državni zbor je pretekli teden na pobudo strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi sprejel novelo zakona o vladi, s katero so zmanjšali število ministrstev s 15 na 11. V poslanskih klopeh in tudi v strokovni javnosti pa so se pojavili številni pomisleki o smiselnosti združevanja kulturnega resorja z drugimi resorji in o umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!