Triurno soočenje brez pretresov

Zbor za republiko je v Cankarjevem domu pripravil soočenje Lojzeta Peterleta in Danila Türka. Predsedniška kandidata sta odgovarjala na vprašanja glede odnosov s Hrvaško, vloge Slovenije na Balkanu in predsednikovih pooblastilih.

Najprej so se dotaknili teme reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško. Türk je pri tem dejal, da je skeptičen do tega, da bi morebitna arbitraža potekala pred mednarodnih sodiščem v Haagu. Arbitraža pred haaškim sodiščem zaradi določenih specifičnih postopkov in pravil po njegovem mnenju namreč ne bi bilo ugodna za Slovenijo. Türk je tako v tem primeru bolj navdušen nad ad hoc arbitražo.

Po Peterletovem mnenju se mora slovenska politika, še preden se pogovarja o tem, da bi spor med Slovenijo in Hrvaško reševal tretji, zavedati, da se ne sme pogajati o nečem, kar je bilo 25. junija 1991. "O tem, kar je bilo našega, se ne smemo pogajati. Ko pa gre za določena območja, kjer meja ni jasna, se je treba dogovoriti, kateri kriterij bo prevladujoč, to je ali naravna meja ali katastrska," je dejal Peterle.

Na vprašanje nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška, kaj menita o tem, da se je Janez Drnovšek v času, ko je bil premier v sporazumu Drnovšek-Račan odpovedal polovici Piranskega zaliva, je Peterle odgovoril, da v primeru, da bo izvoljen za predsednika države, na področju zunanje politike ne bo posegal v delovna področja nikogar, ki je zadolžen za področje zunanje politike. "Ko bo šlo za vprašanje meje in drugih pomembnih zunanjepolitičnih vprašanj, pa bom sledil tistemu, kar je slovenska nacionalna politika," je odgovoril Peterle.

Vloga na Balkanu

Kandidata sta na soočenju spregovorila tudi o vlogi Slovenije pri reševanju ureditve statusa Kosova. Türk ocenjuje, da je bližina Balkana zaradi poznavanja razmer prednost, vendar je ob tem opozoril, da je lahko tudi slabost. Vloga Slovenije bi namreč prav zaradi bližine lahko bila bolj posvetovalna kot mediacijska. Treba se je zavedati, kaj lahko naredimo, je dejal Türk.

"Če bomo mediator v odnosih med EU in Balkanom tega ne bomo delali sami, ampak bo skupaj z nami delala celotna EU. Če je naša vojska na Kosovu, potem so lahko tudi naši odposlanci mediatorji na Balkanu," je odgovoril Peterle.

'Tudi predsednik ni nezmotljiv'

Glede predsedniških pooblastil je Türk dejal, da se mu zdi možnost javnega izražanja stališč predsednika zelo pomembna. "Od predsednika se velikokrat pričakuje jasna beseda, vendar se je treba zavedati, da tudi predsednik ni nezmotljiv, treba pa je računati tudi z možnostjo, da spregovori tudi z vsebino, ki sem ne bo vsem všeč. Kljub temu pa je treba razvijati predvsem kulturo tolerance in tistega kar pelje naprej," je dejal Türk.

Peterle je menil, da ima predsednik na področju kadrovskih zadev velika pooblastila. Ob tem je spomnil, da mora predsednikove predloge na koncu vedno potrditi tudi parlament.

Na Jerovškovo vprašanje, kaj bi naredila v primeru, ko bi prišlo do položaja, do katerega je prišlo v zadnjem času, ko se prisluškuje nekaterim osebam in ko posamezniki državne inštitucije zlorabljajo za svoje politične interese, je Peterle odgovoril, da bi izkoristil možnost, ki mu jo daje zakonodaja, odšel v parlament in zahteval, da se to prenehala, podobno pa bi naredil tudi Türk. Slednji je ob tem še poudaril, da je inštrument, ki ga ima predsednik, da lahko nastopi pred parlamentom, nasploh eden močnejših inštrumentov, ki ga ima pri svojem delu predsednik.