Zanimivosti

Naj se sliši še tako nenavadno, dedek Mraz je rešil božič

Ljubljana, 23. 12. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Danijela Levpušček
Komentarji
71

Božiček je svoj čas po svetu hodil v tradicionalnih nizozemskih hlačah in s širokokrajnim klobukom na glavi. Tudi precej bolj pisan kot danes je bil in bolj fit. Jelenček Rudolf in ostali vozniki njegovih sani so najbrž samičke. Dedek Mraz, ki so ga uvedli, da bi zmanjšali priljubljenost božiča, pa je božič na koncu na nek način celo rešil.

Božiček ali dedek Mraz? Morda Miklavž? Ali pa kar vsi trije? Starši so se v zadnjih letih znašli pred zanimivo težavo: v imenu katerega dobrega moža obdarovati otroke? Argument proti dedku Mrazu pravi, da je ruski izvozni artikel, ki ga je že pred 25 leti povozil čas. Božiček naj bi bil poosebljenje ameriškega potrošništva, medtem ko naj bi bi Miklavž preveč cerkven. Kaj od tega je res? In kdo od trojice ima najdlje domovinsko pravico v slovenskem prostoru? 

Kdo je še obdaroval?

Včasih so verjeli, da darila pod božičnim drevescem pušča Jezušček.

Ponekod na Primorskem poznajo tudi Befano, kar je vpliv iz sosednje Italije. Za tri kralje so dobivali darove v obliki hlebčkov kruha le otroci in tudi nekateri odrasli, ki so koledovali in tako izražali dobre želje in rodovitno letino.

"V preteklosti je obdaroval le en dobri mož, Miklavž. Pretežno otroke in mladino, in sicer s suhim sadjem, orehi, lešniki, rožiči in ponekod tudi s figuralnim kruhom v podobi Miklavža in/ali parklja," je dilemo razrešil etnolog Janez Bogataj, najbrž največji poznavalec šeg in navad na Slovenskem. 

Miklavž, ki so si ga ljudje predstavljali z zlato mitro na glavi in škofovsko palico v rokah, je darila nosil 6. decembra. 

Obdarovali so se tudi za božič, vendar Božička niso poznali. "Obdarovanje za božič ni izvajal nek kostumiran lik, ki mu danes pravimo Božiček, ampak nevidni obdarovalec, ki so mu zlasti v urbanih okoljih rekli Jezušček," je pojasnil Bogataj. Novoletno oziroma silvestrsko obdarovanje pa je po njegovih besedah zelo mlad pojav, navade prazničnega pričakovanja novega leta – silvestrovanja – namreč do začetka 20. stoletja sploh ni bilo.

Miklavž je najstarejši in tudi prvi, ki decembra prinese darila.
Miklavž je najstarejši in tudi prvi, ki decembra prinese darila. FOTO: Aljoša Kravanja
Od konca 80. let 20. stoletja imamo kar tri dobre može, ki obdarujejo in so vsi trije kostumirani. Razvojno najmlajši je božiček v rdeči opravi in se je razširil s Cocacolinim mitom. Janez Bogataj
Medtem ko je Miklavž razveseljeval otroke, so za božič darila dobili vsi družinski člani. A, razumljivo, sledi o današnjem brezglavem zapravljanju ni bilo. "Darila ne smemo razumeti v današnjem smislu ampak predvsem kot darove, ki so imeli izrazito simbolni pomen. To pomeni, da jim je bilo darovano nekaj tistega, kar so s svojim delom in z naravo skupaj ustvarili. To je bilo npr. suho sadje, kakšni plodovi (orehi, lešniki). Kot darove moramo razumeti tudi vse tisto, kar so skupaj svečano pojedli," pravi Bogataj. "Idealistične in stereotipne podobe obdarovanja otrok imajo korenine šele v časih, ko se je splošna življenjska raven začela nekoliko dvigovati. To pa je šele ob koncu 18. in predvsem v 19. stoletju," je dodal.

Najstarejši je Miklavž, za njim je prišel dedek Mraz, šele nato Božiček

Kot smo že omenili, je najstarejši decembrski dobrotnik Miklavž. "Sledi mu dedek Mraz, ki se je ideološko "rodil" v zgodnjih 50. letih 20. stoletja, in končno še Božiček, ki smo ga papagajsko prevzeli iz globalne, pretežno potrošniške ponudbe," je jasen Bogataj.

Dedek Mraz ali oča Triglav

Dedek Mraz na sprevodu v Ljubljani.
Dedek Mraz na sprevodu v Ljubljani. FOTO: Miro Majcen
Danes si skoraj ne moremo predstavljati, da bi dedku Mrazu rekli kako drugače, čeprav so kmalu po drugi svetovni vojni bili takšni poskusi. Njegovi načrtovalci, ki so si lik, kot je znano, sposodili v Rusiji, so prvotno razmišljali o bolj slovenskem imenu, na primer oča Triglav, je pojasnil Bogataj. A prevladal je prevod ruskega imena, pod katerim ga poznamo še danes. Dedek Mraz, torej.

Je pa zato njegova podoba postala zelo slovenska. Najbrž vsi poznamo opis iz ponarodele otroške pesmice Janeza Bitenca "siva kučma, bela brada ..." A pravi "krivec" za dedka Mraza, kakršnega si predstavljamo danes, je akademski slikar Maksim Gaspari. Dobremu dedku, ki je bil takoj po vojni belolas in v beli opravi, je narisal košato sivo brado, na glavo mu je poveznil značilno kučmo – polhovko, za katero mu je zataknil zimzeleno rastlinje in pisane trakove, ter ga odel v ovčji kožuh, ki je bil ob robovih okrašen z značilnimi slovenskimi ornamenti. "Oblekel ga je v oblačilne kose, ki so bili značilni pretežno za alpski svet Slovenije," je pojasnil Bogataj. "Seveda mu je na cekar narisal peterokrako zvezdo in ne srce ali celo Marijin monogram, kar bi bilo za tiste čase povsem nesprejemljivo," je omenil danes že pozabljeno zanimivost. Kot vemo, je kasneje namesto cekarja dedek Mraz dobil značilno slovenski pleten koš, ki ga je napolnil z darili.

Za podobo dedka Mraza so izbrali naš, slovenski lik, pa čeprav stereotipen, in to moramo razumeti kot nekaj pozitivnega, meni Bogataj. Prve tri barvne razglednice z likom dedka Mraza so izšle leta 1952, že kmalu pa so sledili tudi znameniti sprevodi dedka Mraza. Ti so se ohranili vse do danes. 

Kako je dedek Mraz rešil božič

Po vojni so praznovanje božiča izrinili iz javnega življenja in mu s tem pravzaprav naredili uslugo, saj so ga obvarovali potrošniške mrzlice, meni Bogataj.
Po vojni so praznovanje božiča izrinili iz javnega življenja in mu s tem pravzaprav naredili uslugo, saj so ga obvarovali potrošniške mrzlice, meni Bogataj. FOTO: Thinkstock
Že takoj po koncu vojne so uvedli naziv praznika oziroma prazničnega obdobja, in sicer "novoletna jelka". Janez Bogataj

Dedka Mraza so k nam pripeljali po vojni, ko je nova oblast delala na tem, da bi božič utonil v pozabo. Poudarjali so praznovanje novega leta, medtem ko so božič povsem izrinili iz javnosti. To jim danes številni očitajo, Bogataj pa, nasprotno, meni, da je bilo to pravzaprav pozitivno. "S prepovedjo praznovanja božiča v javnosti je ta praznik ostajal v intimah družinskih okolij in ni zapadel v potrošniško mrzlico tako kot v drugem, zlasti zahodnem svetu," je pojasnil. 

Bogataj: Si res ne znamo vzeti časa?

Konec 80. let je, kot omenjeno, potrošniški Božiček začel svoj zmagoviti pohod po slovenskih domovih. Tako se zdaj za otroška srca borijo trije dobri možje, ki – roko na srce – z izjemo Miklavža niso niti približno tako stari, kot si predstavljamo. In – posledično – je adventni čas postal predvsem čas obsedenega tekanja po trgovinah, njegov pravi pomen pa ostaja izrinjen v ozadje. Nanj je spomnil Bogataj: "To je obdobje priprave na enega največjih krščanskih praznikov in tudi konca tekočega leta, saj je bilo praznovanje božiča kar nekaj stoletij tudi konec leta."

"Med prevzetimi navadami tega obdobja je tudi obešanje adventnih vencev na vrata domov ali njihovo postavljanje v zasebne in javne prostore. To je prav gotovo novost v našem okolju, kjer smo sicer prvotno poznali okraševanje prostorov z zimzelenim rastlinjem in plodovi. Stare šege in navade se seveda spreminjajo, tako kot so se spreminjale tudi v različnih obdobjih zgodovinskega razvoja. Vendar pa so ljudje ohranjali jedro, rdečo nit, spreminjali in dodajali so določene oblike in vsebine," je še pojasnil Bogataj, ki mu današnje papagajsko prevzemanje vsega tujega nikakor ni po volji.

"Tudi pri prevzemanju raznih inovacij iz drugih kulturnih okolij, so vedno poskušali vsebino in oblike prilagoditi ali "pomeriti" svojim vsakdanjikom in praznikom, jim dati nek njihov značaj, torej razpoznavnost, drugačnost. In v tem je razlika z današnjimi časi, ko tako brez premislekov papagajsko prevzemamo vse mogoče in nemogoče globalne praznične vsebine, celo praznike v celoti. Pri tem smo pravi izumitelji izgovorov, med katerimi je najbolj pogost tisti, češ, da nimamo v sodobnem hitenju dovolj časa! In prav v tem je temeljno vprašanje prazničnega obdobja ob koncu leta: Ali zares ne znamo svojih siceršnjih obveznosti načrtovati tako, da si vzamemo nekaj časa tudi za pripravo na praznike, na obdarovanja, predvsem, da si vzamemo nekaj časa za vse tiste s katerimi sooblikujemo t. i. sodobna življenja in praznična obdobja v njih? Na srečo je med množico vedno tudi nekaj izjem!" je s pozitivno mislijo zaključil naš sogovornik.

Sveti Nikolaj oziroma Miklavž. Resnični dobrotnik z območja današnje Turčije, ki je bil navdih tako za Miklavža kot tudi za Božička. Na sliki je freska iz cerkve na kraju, kjer naj bi se rodil.
Sveti Nikolaj oziroma Miklavž. Resnični dobrotnik z območja današnje Turčije, ki je bil navdih tako za Miklavža kot tudi za Božička. Na sliki je freska iz cerkve na kraju, kjer naj bi se rodil. FOTO: Thinkstock
Ste vedeli? 

 

Medtem ko je Miklavž darila nosil le pridnim otrokom, za ostale pa je imel pripravljene šibe, je dedek Mraz obdaroval vse. Sploh v prvih letih, ko so močno poudarjali enakost med ljudmi, so bila darila za vse enaka.

Slovenski dedek Mraz naj bi živel nekje pod Triglavom, k otrokom pa prihaja peš ali na konju. Božiček naj bi imel domovanje na severnem polu (nekateri verjamejo tudi, da na Laponskem), prevaža pa se v letečih saneh, ki jih vlečejo severni jeleni.

Ko smo že pri severnih jelenih: starejši samci pred zimo izgubijo rogovje, samice pa ne. Očitno Božičkove sani vodijo ženske ... Druga možnost je, da Božiček vsako leto poišče nove mlade samce.

Božiček in njegovi jelenčki.
Božiček in njegovi jelenčki. FOTO: Thinkstock

Miklavž je nastal po podobi resnične osebe, svetega Nikolaja oziroma Miklavža, ki je okoli leta 280 živel v Myri na območju današnje Turčije. Odlikovala ga je izjemna radodarnost in čut za sočloveka. Legenda pravi, da je vse svoje podedovano bogastvo razdelil med reveže. Znan je kot zaščitnik otrok in mornarjev.

Njegov god je 6. decembra, na dan njegove smrti. Nekoč je veljalo, da je to ugoden dan za poroko in nakupe. Vsaj slednje očitno še vedno drži.

Božiček se je razvil iz Miklavža. Njegovi zgodovini lahko sledimo iz Evrope v Ameriko in nazaj v Evropo. Čez lužo so ga prinesli nizozemski priseljenci, ki so dobrega moža z darili imenovali Sinter Klaas (skrajšano iz Sint Nikolaas), iz tega pa se je razvilo ameriško poimenovanje Santa Claus.

Njegov pohod se je začel v prvih letih 19. stoletja. V prvih podobah še ni nosil enotne rdeče uniforme, bil je precej pisan. Med drugim so ga upodabljali kot moža z modrim trirogim pokrivalom, rdečim pasom in rumenimi nogavicami, nadeli pa so mu tudi širokokrajni klobuk in tradicionalne flamske široke kratke hlače. Tudi kilograme je pridobil šele kasneje.

Ameriške trgovine so božične nakupe začele propagirati že v 20. letih 19. stoletja, leta 1841 pa je trgovina v Filadelfiji kot prva otroke in starše začela vabiti z Božičkom. Navada se je ohranila do danes in se (čeprav v manjši meri) preselila tudi k nam.

Za ukoreninjeno podobo Božička kot veselega okroglega starega škrata, ki se lahko brez težav stlači skozi dimnik, je najbolj odgovoren Clement Clarke Moore. Kot takega ga je leta 1822 opisal v še vedno priljubljeni pesmi "An Account of A Visit from St. Nicholas".

Pesem je vodila Thomasa Nasta, ki je leta 1881 za revijo Harper’s Weekly naslikal prvo iz serij upodobitve Božička. Dal mu je belo brado, vrečo z darili in rdeča oblačila z belo krzneno obrobo, ki jih Božiček nikoli več ni odložil.

Za širitev te podobe po svetu so najbolj odgovorni pri Coca Coli, kljub temu pa "urbana legenda", da so si prav oni izmislili Božička, ne drži. To tudi sami priznavajo.

Dedek Mraz ni sovjetski izum, otroke je obdaroval še v času carske Rusije. Je pa res, da je k nam prišel pod sovjetskim vplivom.

Ruski otroci verjamejo, da je njegov stalni naslov v Velikem Ustjugu 800 kilometrov severovzhodno od Moskve.

 

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (71)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Barbarezo
24. 12. 2016 19.24
+4
praznujemo samo dedka mraza :)
miki67
24. 12. 2016 15.19
+6
Ma boli me za vse tri, vse skupaj je postalo navadno sranje, samo denar ti hočejo potegnit iz žepa. Na bruhanje mi gredo današnji prazniki. Zadnji nakup opravim konec novembra in potemn se v velikem loku izognem trgovskim centrom. Iz službe naravnost domov čez gozd, da se izognem koloni vozil proti trgovskim centrom, mater kot da bo konec sveta. Potem pride odrešenje - januar in v miru grem lahko spet v trgovino in nikjer žive duše.
Uporabnik215111
24. 12. 2016 22.40
+3
Transformerji
24. 12. 2016 13.54
-4
Bolj neumnega članka na tej strani še ni bilo - vsi vemo, da nobeden ne obstaja, lahko bi napisali članek, komentarji so pa prepovedani. Lahko pa daš zvezdico....Otroke vzgajajte realno, da jih življenje ne preseneti!
Transformerji
24. 12. 2016 15.03
+3
Uporabnik215111
24. 12. 2016 22.45
+7
Kako to misliš da ne obstajajo,če pa vsako leto nekaj dobim. Ja res je,otroke,sploh te,ki so stari tam do nekje 6 let je potrebno takoj postaviti na realna tla. Razložiti jim je potrebno,da je svet krut,da naj vsak za svojo rit poskrbi in da niti slučajno ne bi upali pomisliti na kakšno malenkost v mesecu decembru. Tvoj Nick pa itak pove v kakšnem realnem svetu ti živiš...
Principat
24. 12. 2016 12.52
+7
božiček je kapitalistično skru , pocalo ,, prav zaprav je to ožemalec ljudi v komuni , stični obleki ,,
mijavci
24. 12. 2016 11.32
+14
Dedek mraz in božiček oba sta isto kot menstruacija: če nisi bil priden ne pride.
Frane Šajn
24. 12. 2016 11.04
+4
Miklavž je seveda neminovno glavni, ampak dedek mraz naj bo kot produkt slovanstva in ga kot takega tudi spoštujmo. Nikoli ga ne imejmo za produkt komunizma ker se bili le posredniki. Tisto ameriško pogruntavščino rdečo pojavo z belo brado pa postavimo na stranski tir ne sodi v našo združbo, je le pritlehni prijem potrošniške pogruntavsčine. Zadržimo le svoje in gradimo na tem. Te uvožene pajace počasi odstranimo iz naše sredine. Ali pa zahtevajmo, da se tudi naša dva preseliuta čez lužo.
thetech
24. 12. 2016 08.58
+0
Dedek Mraz (rusko: Ded Moroz) je plod ruskih komunistov, ki so ga ustvarili leta 1917 po Ruski komunistični revoluciji.. Dedka Mraza so postavili kot protiutež "desnemu" Božičku, katerega so kasneje prepovedali... V drugih manj komunističnih državah se Božiček ni prepovedal, ampak je marsikje postal del navade..
BURGA
24. 12. 2016 14.10
+1
KVAPANO najprej preberi članek, nato pa piši svoje neumnosti. Ali pa morda veš več kot Bogataj.
Robinson
24. 12. 2016 08.04
+1
Bozicek je obstajal se pred cocacolo. To je bil sv nikolaj. Tudi rdeco obleko je imel predno so ga u reklamo dali v cocacoli. Vse kar so oni naredili je to, da so mu dali pijaco u roko in prpomogli k temu, da je ratu bol slavn. Nido ga pa izumli al kaksne cvetke eni radi govorijo, tudi cocacola je to priznala in povedala na njihovi spl strani.
Robinson
24. 12. 2016 08.05
thetech
24. 12. 2016 09.06
-2
Ne ni res.. Božiček in Sv. Nikolaj nimata nič skupnega; razen pač inspiracije za kreacijo Božička... Sv. Nikolaj je bil pač škof in svetnik, ki je v Rimskem cesarstvu in sicer na območju današnje Turčije obdaroval revne otroke.. Božiček pa je pač plod Ameriških kapitalistov in je popolnoma izmišljen lik, ki pa pač temelji na Sv. Nikolaju.... Božiček je dobil leta 1930 rdečo obleko zaradi risarja reklame pri CocaCola..
thetech
24. 12. 2016 09.22
+4
Pismo zgoraj mi je pol komentarja požrlo.. Božiček je dobil že leta 1868 rdečo obleko, leta 1930 pa je zaradi risarja reklame pri Coca Cola postal Božiček kot prepoznaven del te blagovne znamke..
Robinson
24. 12. 2016 09.33
+1
Ja in kaj sem jaz napisal? Da je imel ze prej rdeco obleko, se preden je obstajala coca cola. Zarad njih je ratu bol slavn oz prepoznavn, niso ga pa ustvarili. Ne njega ne obleke. Temvec izkoristli za reklamo, torej so mu samo v roke dali pijaco namesto tistga kar je imel prej
BURGA
24. 12. 2016 14.18
-2
Remix vse skupaj si pobrkal. Sveti Nikolaj je Miklavž in ne Božiček, Dedek Mraz je obdaroval že v carski Rusiji, Božiček pa je prišel iz Amerike in je najmlajši dobri mož.
Tone 12345
23. 12. 2016 22.04
-2
Postavite se v realni svet -brez teh izmišljenih kreatur pa vam bo vse jasno!Vsako bitje je minljivo in vso človeštvo je samo realni svet-brez ver -plod vesolja in naravnih zakonitosti ki ga je le to ustvarilo -in ga bo tudi ukinilo-ko bo prišel čas!!ne verujte v iluzije!!!!Škoda časa in vsi bomo pod zemljo isti-brez izjeme!!!
estelle.r
23. 12. 2016 19.31
+6
V mojem otroštvu smo praznovali Miklavža - takrat si dobil sladkosti, suho sadje, parkeljček ipd. Kasneje pa dedka mraza :) Božiček je pa bil ameriška iznajdba :D Vsaj ta v rdeči uniformi ;)
BURGA
23. 12. 2016 18.40
+3
Pri nas praznujemo Dan žena, 1.maj in Dedka mraza, za vse ostalo mislimo, da je navlaka. Darila so skromna, vendar iz srca in jih namestimo pod novoletno drevo.
tony15
23. 12. 2016 15.51
-10
komunist...pravoslaevc je 😈
BURGA
23. 12. 2016 18.37
+4
Tole pa res ne razumem, kaj želiš povedati.
nestabilen
23. 12. 2016 11.29
+1
Obdarovanje izvira se iz casov starih Rimljanov, imeli so praznik (17.12.) Saturnalije !
BURGA
23. 12. 2016 18.36
+3
Ti si eden redkih, ki ve več kot Bogataj.
Vsemogocni
23. 12. 2016 11.25
-5
Zaradi mene je lahko kar oče Triglav ki ga kličemo Dedek Mraz.
Barbarezo
23. 12. 2016 10.26
+6
Hvala bogu pa imamo pri nas doma samo DEDKA MRAZA !
Barbarezo
23. 12. 2016 11.03
+1
in tako ga bodo imeli moji otroci,unuki itd itd ....
290ktober
23. 12. 2016 14.20
+6
parklc
23. 12. 2016 09.48
+2
Pa kako bučke pišete, rdečega božička so žačeli reklamirat s ono črno izredno poularno greznico (pardon, pa saj je res dobra, ampak za čiščenje rje z kromiranih delov in kamna v WC-ju) in to po prvi svetovni vojni, kjer je sodeloval tudi nečak Freuda.
Ramzess
23. 12. 2016 13.47
-1
Če je ne bi barvali, bi bila baje zelena.
Mali medo
23. 12. 2016 09.36
+8
od američanov tko vso navlako prevzâmemo
korintos23
23. 12. 2016 09.51
-1
Tone 12345
23. 12. 2016 21.52
+1
I G N O R A N T
23. 12. 2016 09.36
+3
Menim da svetovno prebivalstvo postaja hedonisticna zver
I G N O R A N T
23. 12. 2016 09.30
+12
Toti Božiček je zato tako debeli ker pije kokakolo in je hamburgerje
Megaclite
23. 12. 2016 09.47
+2
I G N O R A N T
23. 12. 2016 10.00
+2
Pa kdo je sploh Korejcem impliciral komunizem?
korintos23
23. 12. 2016 09.29
+7
Najtežje je pa bilo spreobrnjenim! V Jugi so se Miklavžu in Božičku odpovedali, potem pa spet k njima prišli, res zapleteno za spreobrnjene!