Jedrski reaktor pri Ljubljani, ki se ga 'ne da spraviti ob živce'

V Dolu pri Ljubljani, par sto metrov zunaj obroča ljubljanske obvoznice in zaznave večine prebivalcev slovenske prestolnice, tiho stoji reaktorski center Instituta Jožef Stefan. V njem se nahaja prvi jedrski reaktor na ozemlju Republike Slovenije. Kako pomemben je, priča dejstvo, da so na reaktorju svojo profesionalno kariero začeli skoraj vsi jedrski strokovnjaki v Sloveniji.

V reaktorskem centru nas je sprejel dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu. Kar je sledilo, je bil z razborno duhovitostjo začinjen pogovor o reaktorskem centru, jedrski energiji in energetski prihodnosti Slovenije. "Reaktor Triga ni posebej nevaren reaktor. Se ga ne da spraviti ob živce," je o proizvodu podjetja General Atomic povedal jedrski strokovnjak. Reaktor, ki ima največjo moč 250 kilovatov, poganja 2,3 kilograma goriva. Za primerjavo, masa goriva v jedrski elektrarni v Krškem je nekaj manj kot 50 ton. "Toplotna moč je 250 KW, kar je približno toliko kot avtomobilski motor, nič več. A se ga da namerno spraviti ob živce, da začne z verižno reakcijo pospeševati, vendar se v milisekundi zaustavi zaradi vibracije goriva." Reaktor je tudi zaščiten pred pomanjkanjem vode, saj se v tem primeru začne hladiti na zrak. Varen je tudi pred potresi. Dr. Cizelj pravi, da je edini način, da pride do taljenja, ukinitev gravitacije. "Če pa ukinete gravitacijo, bomo imeli že druge težave."

"Reaktor, dovzeten za napake amaterjev"

Reaktor TRIGA je narejen za usposabljanje mladega kadra in je, kot pravi Cizelj, narejen tako, da je "zelo dovzeten za napake amaterjev". Reaktor, ki zaradi trenažne vloge ni v obratovanju 24 ur na dan, deluje že 53 let. Tako dolgo, da se je zamenjalo že več generacij strokovnjakov, ki so opravljali znanstveno delo na Institutu. Tako kot Westinghouse v NEK je tudi TRIGA še vedno v dobri formi. Ob tem dr. Cizelj poudarja, da bi se težave lahko pojavile pri reaktorski posodi. "Tukaj imamo sicer bazenček z aluminijasto oblogo. V Krškem pa je to železna 20 centimeterska jeklena posoda, ki jo obstreljujejo nevtroni. Posledica tega so radiacijske poškodbe. Te poškodbe lahko toleriraš od 60 do 80 let, potem pa stvar postane preveč krhka, da bi se lahko z njo igral. Krhka je lahko kot steklo, ko udariš, pa razpade."

Tako smo z dr. Cizljem zašli v številne teme, povezane z jedrsko energijo, njeno prihodnostjo, politiko globalnih jedrskih sil, prehodom v brezogljično družbo ter konflikti med jedrsko stroko in naravovarstvenimi aktivisti. Govorili smo o prednostih jedrske energije in njeni minimalni škodljivosti za okolje. Cizelj je ob tem poudaril, da je veliko nasprotnikov jedrske energije iz devetdesetih let, sedaj med njenimi zagovorniki, prav zaradi minimalnega vpliva na okolje. Pri tem se sklicuje na avtorja uspešnice Pandorina obljuba Roberta Stonea, ki je dejal, da se ne moreš hkrati boriti proti globalnemu segrevanju in jedrski energiji.

Reaktor letno proizvede 50 litrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Centralno državno prehodno skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke je postavljeno tik ob reaktorski zgradbi, upravlja pa ga Agencija za radioaktivne odpadke. Leta 1999 so z reaktorja odpeljali vseh 219 izrabljenih gorivnih elementov na trajno odlaganje v ZDA. V reaktorskem infrastrukturnem centru od takrat nimajo visoko radioaktivnih odpadkov v obliki izrabljenega goriva.

Iz oči v oči z reaktorjem

Stvari v reaktorskem centru so neprimerno manjše v primerjavi z jedrsko elektrarno v Krškem. Kontrolna soba obsega le nekaj monitorjev, kazalnikov, manjšo komandno mizo ter zaslon, na katerem plapola svetleča modrina jedrskega reaktorja. Opremljeni z belimi haljami in merilnikom sevanja smo vstopili v reaktorsko zgradbo in se povzpeli na reaktor. Merilnik je še vedno molčal le korak ali dva stran od približno dvometerske odprtine. "Kaj bi se zgodilo, če bi kdo sedaj padel v reaktor?" je bilo eno prvih vprašanj. "Zamenjati bi morali vodo," se je glasil odgovor, iz katerega je moč sklepati, da po vsej verjetnosti ne zremo v smrt. Ko je števec zapiskal prvič, je bilo zato nelagodje precej manjše. Ob koncu so povedali, da so tisti, ki stojijo nad reaktorjem, izpostavljeni manjšemu sevanju kot ob rentgenskem  pregledu na letališču in letu s potniškim letalom na drugo celino.

Reaktor uporabljajo pri osnovnih raziskavah v reaktorski fiziki, materialih, analitični kemiji, fiziki trdne snovi, nevtronski spektrometriji, fiziki osnovnih delcev in mnogih drugih analizah. Kot pravijo na Institutu, se je reaktor TRIGA v 50 letih varnega delovanja razvil v mednarodno prepoznan in cenjen center za raziskave in izobraževanje na področju reaktorske fizike in tehnike. Poleg tega pa nas zelo malo stane. Približno 15 centov po davkoplačevalski glavi letno. Večino stroškov krije Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, nekaj pa tudi osebje centra z delom za zunanje naročnike.

Obhodu reaktorja je sledil ogled objekta vroča celica (OVC), ki je namenjen karakterizaciji, razvrščanju in obdelavi radioaktivnih snovi. Gre za tog, na prvi pogled zlovešč prostor, ki ga navdaja specifičen vonj po laboratorijski sterilnosti. A  dozimeter vseeno molči. OVC sestavljajo manipulativni prostor, osrednji pripravljalni prostor ter prostor za radiološke meritve.

Nadaljevanje petdesetletnega delovanja reaktorja TRIGA in z njim povezanih strokovnjakov je neločljivo povezano z obratovanjem jedrske elektrane v Krškem po letu 2023. Fiziki ga uporabljajo za testiranje računskih in merskih metod ter programov, ki jih potem praktično in uspešno uporabljajo v krški elektrarni že od začetka njenega delovanja.

Slovenski jedrski krog tako ne bi bil sklenjen brez vitalnega člena verige, ki povezuje idejo, znanje in proizvodnjo.