Kriminalci v prvi fazi pridobijo žrtev, nato jo prepeljejo iz točke A na točko B, v tretji fazi pa jo začnejo izkoriščati in nadzirati. Te tri faze so značilne za trgovino z ljudmi, je pojasnil vodja sektorja za organiziran kriminal na upravi kriminalistične policije Tomaž Peršolja. Medtem gre pri tihotapljenju ljudi za to, da si nekdo sam želi migrirati, zato poišče osebo, ki se s tem ukvarja in ji plača, da jo nekam prepelje, je še poudaril Peršolja na posvetu, ki ga sta ga organizirali medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi in urad vlade za komuniciranje pred evropskim dnevom boja proti trgovini z ljudim, ki ga na današnji dan obeležuje Evropska unija.
Na posvetu so želeli predvsem poudariti razliko med trgovino in tihotapljenjem. Tema je še posebej aktualna, ker bi bili lahko tudi v Sloveniji priča množičnemu prihodu beguncev. A Peršolja je poudaril, da ne moremo trditi, da so vsi begunci žrtve trgovine z ljudmi. Begunci v želji po boljšem življenju zapuščajo domača krizna in vojna območja, a šele kasneje se bo izkazalo, ali bodo postali žrtve trgovine z ljudmi.
Peršolja je še dodal, da tihotapci ljudi svoj cilj dosežejo ob prehodu meje in prejemu plačila. Na drugi strani pa želijo trgovci z ljudmi žrtev čim dlje izkoriščati, čeprav jim na začetku obljubljajo, da temu ne bo tako.
Izkoriščanje delavcev pred našimi očmi
Da je razlikovanje med tihotapljenjem ljudi in trgovino z ljudmi izredno pomembno, je izpostavil tudi vodja konzularne službe iz ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter. Trgovci z ljudmi ranjljivim skupinam nastavijo "limanice", je dejal. Ob tem pa je opozoril, da ima trgovina z ljudi lahko veliko oblik. V EU je namreč vedno bolj pereča problematika izkoriščanje delavcev. Kot primer je navedel izkoriščanje delavcev, ki se dogaja pred našimi očmi, in sicer gre za delavce pred nemškim veleposlaništvom v Ljubljani, ki čakajo v vrsti, da jih bodo odpeljali v Nemčijo, kjer upajo na boljše življenje.
Posebnost tovrstnega trgovanja z ljudmi je, da so skoraj vse faze, od novačenja do organizacije dela, legalne, končni učinek pa je vse prej kot legalen, saj se delavci znajdejo v suženjskem razmerju, pojasnjuje Šter.
Naivnost in zaslepljenost beguncev
Upanje na boljše življenje je pomembna skupna značilnost žrtev trgovine z ljudmi in migrantov, je poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic. V ozadju pa se skrivata naivnost in zaslepljenost. Naivnost v smislu, da mislijo, da v Evropi tečeta mled in mleko, zaslepljenost pa v smislu prepričanja, da so se pridružili velikemu toku oziroma množici in se odpravili na pot, pojasnjuje Jerebic.
Žrtve tudi moški, posebej ranljiva skupina mladoletniki brez spremstva staršev
Predsednica društva Ključ Katjuša Popović pa poudarja, da je izredno pomembno, da se zavedamo, da lahko žrtev trgovine z ljudmi postanejo tudi moški, ne le ženske in otroci, a se o tem malo govori. "Obstajajo programi pomoči za ženske in otroke, za moške pa jih je zelo malo," pravi Popovićeva. Vsem pa je skupno to, da so ranljivi. "Prisilno delo, prisilna prostitucija, prisilno beračenje, prisilne poroke, nelegalna trgovina z organi in krvjo," je po njenih besedah le nekaj oblik izkoriščanja pri trgovini z ljudmi.
Jerebic je izpostavil še eno ranljivo skupino, to so mladoletniki brez spremstva, za katere je potrebno še posebej poskrbeti. Med begunci, ki so pred kratkim prečkali Slovenijo, je bilo precej otrok, starih le 6 ali 7 let, ki pa jih niso spremljali starši, temveč sorodniki ali znanci, je izpostavil Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. Mladoletnikom po naši zakonodaji, takoj ko stopijo v Slovenijo, dodelijo skrbnika. Ob tem je izpostavil pomanjkljivost, da Slovenija še ni razvila celovitih oblik nastanitve in oskrbe otrok žrtev trgovine. Poudaril je, da bi morali na točkah, kjer begunci prečkajo mejo ali v nastanitvenih centrih sodelovati tudi strokovnjaki, ki so dobro seznanjeni s problematiko trgovanja z ljudmi, predvsem, da znajo prepoznati žrtve trgovine.
Vodja sektorja za nastanitev, oskrbo in intergarcijo Katarina Štrukelj je ob tem tem dejala, da že pri zdravniškem pregledu ob vstopu v azilni dom preverjajo, ali so bili prosilci za azil žrtve nasilja. Pri prepoznavanju znakov, ali je bil prosilec žrtev trgovine, pomagajo tudi prevajalci, ki poskušajo pridobiti čim več informacij o tem, zakaj so se odločili zapustiti svojo državo.
