Trgovanje z ogroženimi

Slovenija se zaradi svoje strateške umeščenosti med jugovzhodno in osrednjo Evropo uvršča med države, preko katere poteka vedno večji delež nezakonite trgovine z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, je pojasnil državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Robert Bolješič.

V skupino glavnih dejavnikov ogrožanja biotske raznovrstnosti se tako uvršča tudi trgovina z ogroženimi vrstami, k čemur pomembno prispeva tudi Slovenija, saj je preko njenega ozemlja na območje EU usmerjen vedno večji delež nedovoljene trgovine z ogroženimi organizmi, je prepričan Bolješič.

Pri tem je obrazložil, da natančnejši nadzor nad tem delom trgovine v Sloveniji poteka od leta 2000, ko je Slovenija pristopila h konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in se aktivno vključila v mednarodni režim varovanja biotske raznovrstnosti.

Vse več odkritih primerov

Zaradi večje usposobljenosti carinikov je število odkritih in zaključenih primerov po uveljavitvi konvencije začelo naraščati. Medtem ko so leta 2002 cariniki zabeležili 12 primerov nedovoljenega vnosa ogroženih vrst, pa je bilo lani odkritih 120 primerov vnosa ogroženih vrst. Policisti pa so leta 2002 in 2004 odkrili po dva večja vnosa ogroženih organizmov, je povedal.

Raznolika nezakonita ponudba

Največ zasegov so cariniki opravili na brniškem letališču, kjer so slovenski državljani v obliki turističnih spominkov v državo prinesli kamene korale, školjke velikanke in lupine orjaških morskih polžev iz držav ob obalah tropskih morij. Pogost je tudi vnos lovskih trofej, in sicer predvsem medvedov in volkov. Odkriti pa so bili tudi poskusi vnosa orjaških vider, kože jaguarja, kitovih vretenc, slonovine in oklepov morskih želv.

Preko cestnih mejnih prehodov je bila po besedah Bolješiča vzporedno zasežena večja količina živih kopenskih želv, različnih vrst ptic, morskih datljev in veliko izdelkov tradicionalne kitajske medicine, katerih sestavine so bile med drugim tudi kosti močno ogroženega leoparda.

Značilna pa je tudi trgovina s kaviarjem, ki poteka od črnomorskega bazena preko Slovenije na trg EU, kjer je mogoče za kilogram odšteti tudi od pet do šest tisoč evrov.

Kljub temu, da je Slovenija izrazita uvoznica ogroženih vrst, pa se po Bolješičevih navedbah na slovenskem ozemlju nahaja tudi v svetovnem merilu ena izmed največjih farm kopenskih želv, kjer letno vzgojijo med 15 tisoč in 20 tisoč želv za potrebe evropskega, ameriškega in japonskega trga.

Sicer pa se prekupčevalci z ogroženimi vrstami prek držav jugovzhodne Evrope usmerjajo predvsem na trg držav članic EU, ki s svojim povpraševanjem pomembno prispevajo k siromašenju biotske raznovrstnost na drugih kontinentih, je prepričan. Ob tem je dodal, da so se priložnosti za nemoten promet z ogroženimi vrstami še povečale leta 2004, saj se je z vstopom desetih novih članic območje notranjega trga brez carinskega nadzora še razširilo.

Na področju zakonitega uvoza Slovenija ne odstopa od držav EU, kjer prevladuje uvoz živih ptic, plazilcev in njihovih kož, kaktusov in orhidej ter lovskih trofej afriških antilop in medvedov. Medtem ko je še nedavno prevladoval uvoz ptic, pa se je zaradi pojava ptičje gripe težišče evropskega povpraševanja preusmerilo k plazilcem.