'Trenutno smo zelo daleč od grškega scenarija, smo pa na poti v ta scenarij'

Ekonomista Maksa Tajnikarja smo prosili za komentar poročanja nemškega finančnega časopisa Handelsblatt. Nemški novinarji so namreč poročali, da Slovenija postaja nov problem evroobmočja, povzeli pa so tudi razmišljanje analitika pri dunajski banki Raiffeisen Bankengruppe Gunterja Deuberja. Ta pravi, da narašča slovenska nekredibilnost, prav tako, da mora biti naša država, ki naj bi se zapirala, pazljiva, saj bi ji lahko tuji investitorji kmalu obrnili hrbet.

'Slovenska nekredibilnost v tujini v resnici narašča, a avtorji te nekredibilnosti smo v osnovi kar sami'

Tajnikar pravi, da tuji komentatorji običajno povzemajo stališča, ki se pojavljajo doma in katerih avtorji smo kar sami. "Domačih komentarjev, ki so podobni nemškemu, v naših časopisih in zlasti na televiziji kar mrgoli. Domači komentarji pa so pogosto zelo neobjektivni, politični in enostranski. Slovenska nekredibilnost v tujini v resnici narašča, a avtorji te nekredibilnosti smo v osnovi kar sami. Vendar so o slovenskem gospodarstvu na voljo tudi podrobni podatki. Te vidijo tudi tujci. Trenutno so kritični nekateri trendi, ni pa kritično stanje. Da ti trendi ne bi privedli v kritično stanje, pa je pomembna politika. Ta mora razmere obvladati. Na žalost vsi, ki spremljajo slovenske politične razmere v tujini, vidijo, kako nemočna je politika. Od tod nastajajoča nekredibilnost in tudi nezaupanje tujcev v bodočnost slovenskega gospodarstva,“ je razložil Tajnikar.

'Smo daleč od grškega scenarija, a smo na poti v ta scenarij'

Deuber je tudi govoril o tem, da je bila Slovenija s tržnim gospodarstvom sicer do zdaj vedno sprejeta kot zanesljiva in trdna država, a zdaj kaže, da so bili nekateri problemi zaradi krize v Grčiji spregledani. Katere težave naj bi bile pri nas spregledane in ali nam grozi grški scenarij? Tajnikar pravi, da smo trenutno zelo daleč od grškega scenarija, smo pa na poti v ta scenarij. "Verjetno bi potrebovali kar nekaj let, da bi ustvarili tako stanje, čeprav je res, da čim bližje smo resni krizi, tem hitreje se začnejo vrstiti črni dogodki. Propad pokojninske reforme ni kritičen le ekonomsko, kritičen je predvsem, ker kaže, da politika ne obvladuje razmer in ker je znak, da politika ni sposobna preprečiti črnih dogodkov. Ker zdravi trendi v Sloveniji izključno temeljijo na izvozu, bi bila za nas kritična kakšna nova svetovna gospodarska kriza," je poudaril naš sogovornik.

'V Slovenijo tuji kapital sploh ne prihaja'

Na vprašanje, ali res obstaja nevarnost, da nam tuji investitorji začnejo obračati hrbet oziroma ali nam ga že, je Tajnikar odvrnil, da v Slovenijo tuji kapital sploh ne prihaja in smo po vseh mednarodnih statistikah s tega vidika bolj pri repu. "Pri tem pa ne gre le za našo kredibilnost. Slovensko gospodarstvo objektivno nima tujemu kapitalu za ponuditi kar koli takega, kar ne bi dobil že pri kom drugem. Zato smo še najbolj atraktivni za kapital iz nekdanje Jugoslavije, ki pa je v celoti tajkunske narave. To lepo potrjuje primer Mercatorja! Ampak mene tajkuni na Hrvaškem ne skrbijo, saj so pokradli Hrvate in ne Slovence. Mogoče Hrvati celo mislijo, da so koristni," je kritičen naš sogovornik. 

'Hitre in brutalne odločitve bi bile izraz naše panike'

Na koncu pa smo Tajnikarja prosili še za komentar besed šefa evroobmočja in luksemburškega premierja Jeana-Clauda Junckerja, ki je slovensko vlado pozval, naj sprejme drastične, hitre in brutalne varčevalne ukrepe ter pri tem ne povečuje javnega dolga, ker ji v nasprotnem primeru grozi, da bo postala nova Grčija. Tajnikar odgovarja, da ne le v gospodarstvu, tudi na sploh v življenju panika ni zdrava.

"Hitre in brutalne odločitve pa bi bile izraz naše panike in s tem tudi nemoči. Zavedati se moramo, da se bodo nekatere stvari rešile same. Deficit državnega proračuna se bo manjšal s povečevanjem gospodarske rasti in počasi – ne čez noč – tudi izginil, če le ne bomo naredili neumnosti na strani javne porabe (kot je, na primer, bila Virantova plačna reforma)," pravi in v nadaljevanju odgovarja, da če bi se čez noč panično želeli znebiti nastajanja deficita in dodatnega zadolževanja države, bi naredili toliko škode, da bi se ta proces še bolj zavlekel.

"Zato ga bodo zavirale tudi naraščajoče obresti, ki jih plačuje država, saj bo dolg države še nekaj časa naraščal. A če ne bomo izgubili glave, bo ta deficit in to kritično točko v našem gospodarstvu odpravilo gospodarstvo samo. Slovensko gospodarstvo ima danes osnovo, ki raste tako hitro, da bi lahko BDP rasel po stopnjah med 4 in 5 odstotkov. A tega ne dosegamo, ker vse skupaj zavira nekaj sektorjev na čelu z gradbeništvom, ki se še vedno krči po 20-odstotni stopnji. So zato potrebne brutalne rešitve? Ne, le potrpežljivi moramo biti in preživeti vmesno obdobje s čim manj težav. Dolgoročno je Slovenija še vedno država, ki je med vsemi novimi članicami kapitalističnega sveta v Evropi najbližje razviti Evropi," je zaključil Maks Tajnikar.