'Streznitev ni potrebna, ker Pahor ne pije'

Ivo Vajgl, Golobičev strankarski kolega, je v začetku soočenja dejal, da je bila afera Ultra skonstruirana tri dni pred volitvami in da gre pravzaprav bolj za nespretnost kot za laž. ''Zaradi neke resnično minorne zadeve po mojem mnenju ni treba odstopiti predsedniku moje stranke,'' o odstopu Golobiča meni Vajgl, ki je izpostavil, da je Golobič vzel v zaščito interese podjetja.

Po mnenju Milana Zvera pa bi Golobič moral odstopiti. ''Jaz bi odstopil,'' pravi Zver. Karl Erjavec pa pravi, da bodo o njegovi usodi odločili volivci. Sam ve, kaj bo storil, in čas bo pokazal, kaj bo storil, je dejal Erjavec.

Ivan Žagar pa je glede afere Ultra dejal: ''Mene so učili, da se lagati ne sme. Če govorimo o politični kulturi, pa bi moral že odstopiti. Tu ne gre za napako,'' je še povedal. ''Če je zavestno lagal, bi mu svetoval, naj odstopi,'' pa je dejal Sergej Čas, ki pravi, da pri nobenem politiku ne bi smel biti osebni interes pred javnim interesom. Tudi Lojze Peterle meni, da bi Golobič moral odstopiti.

Jelko Kacin pa meni, da bo moral Golobič kot politik z dolgo kilometrino sam sprejeti to odločitev. Mislim, da je odločitev sprejel, da jo poznata tako on kot predsednik vlade, vendar je na njima, da se odločita, kdaj jo bosta sporočila. Pri tej kilometrini sem prepričan, da bo to breme znal odložiti.

''Mislim, da bo odstopil, v nasprotnem primeru pa menim, da bo reagiral predsednik vlade,'' je dejal Zoran Thaler. Thaler še meni, da je zdaj čas, da se s tem razčisti, ''da pridemo do verodostojne politike. Mislim, da bodo te volitve priložnost za to,'' je še dejal.

Zver je nato Vajglu očital, da brani neubranljivo stvar, nakar mu je Vajgl vrnil žogico z repliko, da Zver ''pa svoje sploh ne brani''.

Mercator mora ostati slovenski

Kučan meni, da Mercator mora ostati v slovenskem lastništvu. Kandidati so na to izjavo burno odregirali, še posebej sta si v lase skočila Erjavec in Žagar.

Erjavec je dejal, da če bi vprašali DeSUS, bi postali delničarji delavci. ''Nazaj državi, na novo razdeliti, in to med ljudi,'' je dejal. Žagar pa je govoril o interesu države in o katastrofi, ki jo lahko povzroči prodaja Mercatorja. ''Če bi TVT še bil v slovenskih rokah, ga Siemens ne bi likvidiral. Tokrat gre za živilskopredelovalno industrijo, kar je pa lahko katastrofa za Slovenijo.''

Repliciral mu je Erjavec z besedami, da ''ne boste vi v SLS razlagali, kako privatizirati stvari'', kar je letelo na račun nekdanjega predsednika SLS Bojana Šrota, nakar se je Žagar branil, da ima Erjavec verjetno več s tajkuni kot SLS.

Zver je medtem vztrajal, da ''pod našo vlado nismo prodali nobene trgovine. Jaz mislim, da je tukaj konkreten kriterij za presojanje kupec in njegove pravice potrošnik,'' je še dejal glede Mercatorja.

Thaler je primer Mercatorja označil kot predmet političnega kupčkanja, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo. ''Sedaj imamo kup problemov, posledica česar je sedaj možnost, da Mercator pade v roke Italijanom, kar je nedopustno. Šele ta oblast je včeraj zaustavila ta proces,'' je še dejal Thaler.

Tudi Vajgl je podal pomen svoje stranke za zaustavitev procesa. ''Mi smo potegnili ročno zavoro. Dejali smo, da se to ne sme zgoditi, tudi pod grožnjo izstopa iz koalicije,'' je povedal.

Kacin pa je dejal, da je zgodba o Mercatorju čisti primer sprenevedanja in laganja ljudem. ''Vse vlade doslej so se odločile, da Mercator ostane slovenski, zato so omogočile privatizacijo doma. Sedaj je stvar tako zakomplicirana, da lahko podjetje kupijo samo tujci, saj so dolgovi tako veliki. Govoriti o davkoplačevalcih je zavajanje javnosti,'' meni Kacin.

Peterle bi stvari pogledal skozi oči delavca. Čas je, da se slovenska politika res umakne iz gospodarstva, meni Peterle. ''Tovrstno obnašanje vodi k temu, da je zaradi izčrpanja podjetje lahek plen tujih podjetij.''

''Streznitev ni potrebna, ker Pahor ne pije''

Na vprašanje o tem, ali bodo nedeljske volitve test za Pahorjevo vlado, se je vnel besedni spopad med Zverom in Thalerjem.

Zver meni, da bodo nedeljske volitve streznitev za Pahorjevo SD. ''Vsake volitve po novi vladi so test. Te še posebej, ker živimo v času, ko se vlada neuspešno spopada s posledicami gospodarske krize,'' je dejal Zver.

Sledil je krajši ping-pong o tem, katera vlada je bolj kriva za gospodarsko krizo, na kar je Kacin dejal, da ''glavni koalicijska in opozicijska stranka ena drugo slikata kot hudiča. V krizi bi morali pokazati, kako se da sodelovati med koalicijo in opozicijo. V EP nimamo koalicije in opozicije,'' je dejal Kacin.

Po Vajglovem mnenju se ''pogovarjamo kandidati za evropske volitve, tako da se je nesmiselno pogovarjati o teh temah. To niso popravni izpit za lanskoletne volitve. V normalni demokraciji vsak sprejme vlogo, ki so mu jo volivci dodelili. Danes pa se pogovarjamo o evropskih volitvah,'' je še dejal Vajgl.

Peterle pa je se obregnil ob novo vlado. ''Vsi so najavljali spremembe. Gor so šli davki, gor je šla zadolženost, vlada se zadolžuje, da ohranja isto stanje, namesto da bi vlagala v prestrukturiranje,'' je bil kritičen. ''Zaradi pohlepa prevzemništva smo v krču zadolženosti,'' je ugotovil in se strinjal s Kacinom, da v EP ni opozicije in koalicije.

Tudi Žagar je bil kritičen do vlade. Dejal je, da se ''vlada ukvarja predvsem sama s sabo. Vsak mesec ima vsaj eno kadrovsko težavo. Odmika se od vsebine, za reševanje krize pa je potrebna vsebina,'' je povedal.

Čas pa je dejal, da je ''ljudem treba povedati, kam je šel denar, s katerim se je močno povečal zunanji dolg''. Ob tem pa je Thalerju očital španski kompromis, ki je po njegovem mnenju povzročil, da lahko Italijani kupujejo po ugodni ceni slovensko zemljo.

Erjavca ta razprava po lastnih besedah ni zanimala. ''Mene zanima, kakšno perspektivo dajemo našim ljudem. Jaz grem v EP, da bomo vzpostavili socialno EU,'' je povedal.

Vsi so za interese otrok

Kandidati so se izpovedali tudi glede svojih stališč do možnosti posvojitve za istospolne pare.

Peterle je dejal, da je ''za nas družinska skupnost velika vrednota. Ne nasprotujemo, da drugače usmerjeni uredijo svoj status, smo pa proti posvojitvam otrok,'' je povedal.

Kacin je izpostavil pomen tega, da gre ''vedno za vprašanje, kaj je bolje za otroka''. Če gre za vprašanje med narkomanskim ali alkoholičarskim parom in istospolnim parom, bi se Kacin vedno odločil za podporo istospolnemu paru.

''Mi smo za ureditev dedovanja in teh stvari. Posvojitve pa absolutno ne,'' je v imenu SNS dejal Čas. Vajgl je za to, da se istospolni partnerji poročijo, pri posvojitvah otrok pa je treba izhajati iz koristi otroka. Spolna usmerjenost po njegovem mnenju ne definira starševstva.

Tudi za Žagarja je treba v ospredje postaviti otroka v družinskem okolju, kar je po njegovem mnenju tudi naravno. Vendar kot pravi, istospolna zveza ''ne more nadomestiti družine kot osnovne celice družbe''.

Zver je dejal: ''Zakon o registriranju istospolnih zvezah je bil sprejet z velikim konsenzom. Sedaj odkrivamo toplo vodo. Sem proti diskriminaciji. Kadar gre za kolizijo interesov, bi dal vedno prednost interesu otroka.''

Tudi Thaler postavlja v ospredje interes otroka in ''lahko so situacije, ko je lahko v interesu otroka, da je v istospolni družinski skupnosti''. Po Erjavčevem mnenju pa je treba te teme ''obravnavati zelo subtilno, treba je spoštovati človekove pravice''. Tudi po njegovem mnenju je, ''kar se tiče posvojitev, treba slediti koristim otroka''.

O plačah neodločno

O tem, kakšno plačo bodo dobili, 5500 ali 7600 evrov, pa nihče ni jasno odgovoril. Vsi so se več ali manj izgovarjali na to, da bo to stvar domače zakonodaje oziroma da bo tako, kot bo to odločila slovenska vlada. Če bodo plačani iz evropskega proračuna, bodo 7600, če pa iz slovenskega, pa 5500.

Soočaili so se nosilci kandidatnih list parlamentarnih strank in NSi, torej Zoran Thaler (SD), Milan Zver (SDS), Ivo Vajgl (Zares), Karl Erjavec (Desus), Jelko Kacin (LDS), Ivan Žagar (SLS), Sergej Čas (SNS) in Lojze Peterle (NSi).