Slovenija

Tragičen petek v porodnišnici

Ljubljana/Izola, 03. 11. 2009 06.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V porodnišnico v Izoli so sprejeli materi z dvema mrtvorojenima otrokoma. Obe sta bili popolnoma zdravi in nista imeli rizične nosečnosti. Vzrok smrti še ni znan.

Po slovenskih forumih so se pojavila sporočila, da naj bi v Porodnišnici Izola prejšnji teden prišlo do 'črnega petka', saj naj bi umrlo več otrok. V anonimnem sporočilu je bilo zapisano, da je bila mati na pregledu v izolski bolnišnici, bila pa je tudi dva dni čez rok, saj naj bi rodila 25.10. Sestra jo je priklopila na CTG, vse je bilo v redu, zato so jo poslali domov. Ko je znova prišla na pregled, so zdravniki ugotovili, da otrokovo srce ne bije več in da v maternici nosi mrtvega otroka.

Novorojenček
Novorojenček FOTO: Reuters

V bolnišnici Izola so za 24ur.com potrdili, da so v bolnišnico sprejeli dve materi, ki sta nosili mrtvega otroka, od njiju pa je bila ena v 38. tednu nosečnosti. Predstojnik oddelka za ginekologijo in porodničarstvo v izolski bolnišnici Dušan Deisinger je dejal, da nista imeli rizične nosečnosti, obe pa sta bili popolnoma zdravi. Vzrok smrti za zdaj še ni znan, saj morajo opraviti preiskave. V petek so tako imeli tudi štiri porode, ki pa so uspešno potekali.

Preiskave bodo morda pokazale vzrok smrti

Deisinger je še dejal, da letos še niso imeli nobenega takšnega primera. Namestnik Deisingerja Boštjan Lovšin je prav tako dejal, da pri obeh mamicah niso zaznali nič nenavadnega, tako da ni šlo za rizično nosečnost. “V Sloveniji se na tisoč prebivalcev rodijo okoli štirje mrtvi otroci. Vzroki za to so lahko infekcija, različne anomalije, popuščanje posteljice (posteljica ne deluje pravilno in otrok se ne prehranjuje pravilno),” je dejal. Poudaril je še, da mnogokrat ni jasnega vzroka, zakaj pride do tega.

Zatrdil je še, da so na rednem pregledu, ki so čedalje pogostejši, ko se približuje porod, ugotovili, da otrokovo srce ne bije. Tudi mati bi po njegovem mnenju sama težko ugotovila, da je z otrokom kaj narobe, saj otrok včasih tudi po nekaj ur ali pol dneva v trebuhu sploh ne brca. Preiskave krvi in bris bodo morda pokazali, zakaj sta umrla ta dva otroka, saj redka obolenja organov in določene nepravilnosti niso vidne pri preiskavah.

Preiskave bodo trajale od enega do dveh tednov. Na vprašanje, ali materi, ki je doživela ta tragičen dogodek, nudijo psihološko pomoč, pa je dejal, da je to mogoče, če mati zahteva.

Preventivni ukrepi

porodnišnica
porodnišnica FOTO: POP TV

Porodničar v Porodnišnici Ljubljana Gorazd Kavšek je za 24ur.com komentiral dogodke v bolnišnici. Poudaril je, da je mrtvorojenost otrok problem, vendar je v Sloveniji tega relativno malo, je pa vse odvisno od prenatalnega varstva otroka. Nekatere vzroke za mrtvorojenost lahko preprečimo, spet druge pa ne. “So nepredvidljive smrti, lahko pride do popkovničnih zapletov (vozel na popkovnici; lahko se tudi popkovnica zavije okoli otrokovega vratu). Preprečljivi vzroki so na primer ta, da otrok ne raste v redu, to bi načeloma s temi pregledi ugotovili.

Eden izmed vzrokov je lahko tudi sladkorna bolezen, ki vpliva na plod, v tem primeru so še posebej pozorni in lahko tudi prej sprožijo porod. “V zadnjem mesecu nosečnosti se priporoča, da se spremlja gibanja otroka. Mati naj bi načeloma od 30. tedna vsak dan čutila otroka. V zadnjem mesecu obstaja tudi list za gibe, kjer mati vpisuje gibanje otroka, pomemben pa je predvsem trend gibanja otroka.”

Preko CTG zdravniki merijo srčni utrip in deloma tudi gibanje otroka. CTG na more za več kot 24 ur napovedati stanja za naprej. Načeloma nosečnost poteka v redu, še poudarja. “CTG kaže trenutno stanje ploda, je posnetek srčnega utripa. Če nastopi nek moment (zaplet), se seveda srčni utrip spremeni. Na podlagi tega pa se potem odločimo, kako naprej,” še dodaja. Eden izmed najpomembnejših nasvetov je gibanje otroka, saj je to znak, da je vse v redu.

Poudaril je še, da težko komentira, kaj se je zgodilo v izolski porodnišnici. Včasih poteka celotna nosečnost v redu, plod je zdrav, pa vendar lahko pride do mrtvorojenosti. Sklenil je še, da je mrtvorojenost redek pojav.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (103)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Brina Knez
07. 08. 2010 22.57
+3
Mami_maja... Sploh nimam besed za neumnost, ki si jo napisala! Res, takim kot si ti svetujem samo, da so tiho... Namreč, meni se je zgodilo čisto enako, sicer kasneje... In otrok, ki ima 3kg se v plodovinici tudi mrtev še vedno premika. Ko vstaneš, se vsedeš.... Tako da čisto zagotovo NE MOREŠ vedeti, če se premika ali se ne... Iskreno sožalje pa vsem, ki so doživeli, kar sem doživela tudi sama...
pasta
15. 12. 2009 14.08
+1
Moje iskreno sožalje vsem, ki ste doživeli te tragedije ! To mora biti grozna bolečina. Upam, da boste spet našli moč in zaživeli. Ne predstavljam si, kako lahko obstajajo ljudje, ki delajo na tako delikatnih in pomembnih položajih, na mestih, kjer se rojevajo nova življenja, pa se tako obnašajo!! Nej grejo delat v mesnico!! Res obupno in grozno. Rojstvo otroka je čudež!! Jaz sem ga doživela konec septembra v Šempetru. Moja zgodba ima srečen konec in lahko rečem, da so bile tudi vse babice in sestre zelo prijazne. (Enako so mi povedale druge kolegice, ki so rodile v tem obdobju v Šempetru. Mogoče so se tudi malo popravili, po tem dogodku poleti...) Seveda gre največja zasluga Dr. Bizjak Nedi. To je zlata ženska, od Boga poslana!! Ne vem, če bi se vse tako lepo izteklo, če ne bi bilo nje! Ona leta tam po hodnikih kot en angel :) Piccolaminu, še danes se ne morem potolažiti, ko pomislim nate. Spoznala sem te na APRN-ju in vem, kako si bila navdušena in kako si komaj čakala malo štručko. Sploh si ne morem predstavljati kaj doživljaš. Kako se je lahko to sploh zgodilo!!!! Sama se nisem bala poroda, bala pa sem se, kdo bo tam z mano. Ali ni dovolj grozno, da se nosečnica obremenjuje stem, na kakšno osebje bo naletela v ključnem momentu. Dogodek-rojstvo, ki je za nekoga lahko prvič in vsekakor vsakič edinstven dogodek, ne bi smeli jemati tako rutinsko!!!! Strokovnost tle ni bilo uprašanje in to je žalostno!! Stalno sem se spraševala le, ali bom dobila prijazno babico, tako, ki bo imela dober dan, ki se bo potrudila, ki mi bo pomagala, da bo vse v redu... Že med počitnicami sem mislila nate in prve dni po rojstvu mojega malega, sem vsak večer zaspala z mislijo nate. Še danes mi je tako zelo hudo!! Če samo pomislim, kako bi bila sedaj srečna, če bi le naletela na drugi tim. In take tragedije se dogajajo tudi zato, ker se osebje med seboj ne razume... In take tragedije se lahko preprečijo!!! Pustimo primere, ko se mati narava poheca z nami... Ko gre za površno delo zdravstvenega osebja, NI OPRAVIČILA!!!! In moralo bi biti kaznovano!!!!
Sanja Dejan Savi?
09. 11. 2009 23.42
+1
iskrene sožalje družinam!!! Tudi sama sem rodila mrtvo punčko 5. let nazaj. Nihče mi ni ponudil nobenega psihologa, psihoterapevta, psihiatra,...kogarkoli za pogovor. Upam, da ga bodo vam v Izoli ponudili sami, ker nihče ne more tako velike izgube kot je smrt otroka preboleti sam, pozabi se tako ali tako nikoli! Dvomim pa da bodo starši v tej bolečini, ki jo čutijo ta trenutek iskali pomoč sami. Lepo vas prosim, v tem trenutku so tako velike bolečine v duši, da ti na pamet ne pade, da rečeš zdravniku jaz bi rad-a nekoga za pogovor. Upam, da vam pogovr in toplo besedo ponudijo sami - zdravstveno osebje in upam, da ne pozabijo na očeta, ker oni čutijo tudi zelo veliko bolečino v duši, mogoče jo ne znajo ali nočejo pokazati, ker morajo biti močni za svojo ženo, partnerico. Želim vam hitro okrevanj in čim prej zdravega otroka, da vam zapolni del srca.
Ooshy Zibert
04. 11. 2009 07.02
-1
Za tiste, ki se ubadate s statistiko... Tudi če umre "LE" 4,8 na 1000 rojenih JE TO PREVEČ, ko gre za tvojega otroka!! Noben otrok ne bi smel umreti, sploh je nerazumljivo in težko sprejeti, če je bil otrok donošen, zdrav, brez kakršnih koli genetičnih napak... Jaz razumem, da meni v mojem primeru niso mogli pomagati, ker ko je otrok enkrat mrtev v trebuhu ga pač ne moreš oživeti... In zvečer ga še čutiš, preden greš spat, zjutraj se ti pa življenje sesuje.. In potem si očitaš, zakaj si spal, mogoče bi pa lahko preprečila... :( Ahhh... Najhuje pa je to, da mi nihče ne more garantirati, da se mi kaj takega ne bo ponovilo!
Jane33
04. 11. 2009 01.06
+1
Najprej iskreno sožalje mamicama in očkoma! Niti predstavljati si ne morem kako je težko v tem trenutku čeprav se to lahko zgodi tudi meni.... V Izolski porodnišnici sem rodila dvakrat (pred 8 in 6 leti) vendar naj bi rodila tudi v tretje in to čez približno 7 tednov, ko to berem mi ni nič kaj prijetno misliti na to...oba poroda sta bila krepko čez rok (11 in 14 dni). bilo je težko in dolgo prva je bila rojena po 15,5 urah muk z dvakrat ovito popkovino in ni dihala no hitro so uredili..vemdar so po 12 urah debatirali o carskem pa so še vlekli hvala Bogu se je končalo več ali manj srečno...v drugo je bilo okrog 10 ur je pa bila najhujša druga porodna doba, ker je bil mali velik in se ni spustil..trajalo je vsaj 4 ure ko ne moreš nič, ne smeš potiskat, moraš dihat pa itak ne moreš več nič....ti ne moreš nič več, potem ne diha mali...groza ma nekako smo pršli čez in oba sta živela za malo... Vidim pa , da mogoče tudi na račun nosečnic, ki vidijo povsod bav bav ne jemljejo resno mamic, ki niso malenkostne pač čutijo ali štima ali ne......že pri popadkih se delajo pametne koliko bolijo ali ne kot da mašina pokaže moč bolečin...še posebno če si nafilan umetno, ki nima niti presledka med popadki, zanimivo da se upajo bluzzit tudi mamam, ki rojevajo 5,6... tu gre za življenje, ki je sicer naravno ni pa neobčutljivo...ni treba dosti, da se vse spremeni...ne vem sicer ali je praksa, da doktorja sploh ni le na koncu...pri obeh sem zamenjala tri smene (mogoče v drugo dve) babic... doktor je prišel le malo pogledat..pa ko je bila debata glede carskega...pa tudi babice in sester na momente kar nekaj časa ni bilo... Ne obtožujem nobenega ne vem kaj se je dogajalo, tudi to se zgodi dokaz da niso bogovi, bi pa morali biti bolj pazljivi!! Lahko samo upaš, da se tebi ne zgodi..čeprav te izkušnje ne privoščim nobenemu... Nekaj pa sem sigurna narava se bo maščevala veliko zdravih otrok je splavljenih in to je postalo samoumevno, še pri 20tednu je to normalno, ko ima otročiček vse samo zato ker bo to in to, a na koncu nihče ne more tega zagotoviti...prišlo bo na drugi način ven..žal
Aureus
04. 11. 2009 00.25
˝ja sam ti moraš gledat kok se tam dojenčkov rodi in kok v sloveniji. Je veika razlika.˝ Zato pa se dela statistika na 1000 rojenih. Ni razlike...
nasmeh22
03. 11. 2009 23.31
najprej iskreno sožalje vsem mamicam pa atijem ki so doživeli tako veliko izgubo...kar jokala sem zraven napisani postov...kar mrzlica me oblije sam misel na to saj se je meni skoraj pripetilo isto pa se je na koncu hvala bogu vse skupaj izšlo s srečnim koncem...tudi zame ko je mož vprašal kaj je bilo narobe je dobil katastrofalno površen odgovor...se strinjam da so dohtorji obremenjeni ampak pritožb čez izolsko porodnišnico je čedalje več in jaz verjamem sleherni mamici na besedo ko pravijo da je za njih in naše sončke zelo površno in brez nobenega občutka človečnosti poskrbljeno...!!!
ddmmll
03. 11. 2009 23.16
Tragično, sožalje staršem. Pri tem članku me je zmotil komentar zdravnika, da sta ta dva primera prva v tem letu, kar ni res. V izolski porodnišnici se je tak primer prietil tudi v juniju mesecu. Čudno da tega zdravnik ni omenil oz. da ga je kar izpustil.
novaroza
03. 11. 2009 23.15
aviva_witch napisala si, da se srečuješ z ostalimi mamicami, ki so izgubile otročičke. To je super, čeprav vas povezuje žalost tistega trenutka, ki se razteguje v vse vaše delovanje. Toda, skupaj ste močnejše in skupaj boste lažje prebrodile kar se vam je zgodilo. Mislim, da danes kar nekaj nas čuti z vami in vam želi vse najboljše. Pravijo, da je pozitivna misel najmočnejša energija. Pošiljam tebi in tvojim prijateljicam veliko pozitivnih misli.
baylove
03. 11. 2009 22.56
"Mogoče en podatek za razmislek za tiste, ki samo pluvate po zdravnikih. Slovenija je v svetu po smrtnosti dojenčkov pod enim letom na 21. mestu (4,8 smrti na 1000 dojenčkov), kar je manj kot v ZDA, Kanada in VB." ja sam ti moraš gledat kok se tam dojenčkov rodi in kok v sloveniji. Je veika razlika.
bogoluka
03. 11. 2009 22.19
otroci so naše največje bogastvo. sožalje vsem, ki so jih kdajkoli izgubili.
Ooshy Zibert
03. 11. 2009 22.16
+1
Novaroza, to si lepo napisala. Tudi jaz mislim, da je mrtvih dojenčkov več kot pravi "statistika". In DA, spomin ostane.. Čez čas bo lažje... Toda veliko notranje moči potrebujemo, da se sestavimo skupaj.. vse podrte sanje, upi, želje... prazna zibka, strto srce... male oblekice, ki smo jih izbirale za tega otroka... voziček... pleničke... čisto vse kar malo dete potrebuje... a potem se vse tako kruto konča... v trenutku... In sprva se moraš naučiti kako preživeti iz ure v uro... ker še vedno čutiš otroka v sebi... še vedno se bojiš spati na trebuhu, da ga ne bi poškodovala.. zalotiš se, da še vedno na glas poješ v avtu, da te otročiček lahko sliši... in ko čakaš na to, da boš rodil mrtvega otroka.. kar upaš, da mogoče pa bo zajokal.. pa ne... in pogledaš njegov čudoviti obraz... in se sprašuješ ZAKAJ??? MOJ OTROK NI STATISTIKA!! Zakaj je moral umreti?? Zakaj nikoli ne bom slišala iz njegovih ust besede "Mama!, nikoli slišala njegovega joka, videla prvih korakov,... samo bolečina... in ja, živiš dalje, ker vse poteka tako kot prej.. svet se ne ustavi za druge, le zate se. In se sprašuješ zakaj??? Zakaj ne žaluje prav vsak človek na tem palnetu?? 09.julija 2009 ob 15.04 bi se moral ustaviti svet!! Ali se spomnite kaj ste tega dne ob tej uri počeli vi?? Jaz sem rodila svojega sina! Mrtvega! A tako popolnega.. moral bi dihati.. pa ni. :(((
novaroza
03. 11. 2009 21.49
+1
Čudno in grozlivo tehle mrtvih dojenčkov je pa več, kot pravi statistika. Kje je vzrok? V šparanju?? Drage mamice, vem, da vam je hudo, vem, da besede ne morejo veliko pomagati, ko je ranjeno srce, ko otročička ni, kjer bi moral biti. Čas celi rane, spomin za vedno ostane. Želela sem le obrniti tok misli, želela sem vam ponuditi bilko, da se potegnete iz tega groznega občutka nemoči. Vedno vas bo spomin na te dogodke razžalostil, vedno vas bo zabolelo srce. Toda življenje teče dalje. Ko mine čas žalovanja, ko se pretrgajo nežne energetske niti, ki so se stkale med otrokom in vami v času nosečnosti, dovolite dušici, da odplava v večnost, nikar je s svojo žalostjo ne priklepajte na zemljo. Poskusite živeti svoje življenje kvalitetno, tudi radostno in nasmejano. Najboljše zdravilo za vaše ranjeno srce je novo dete. Ne zato, da nadomesti tisto, ki mu ni dano živeti, pač pa da vas postavi na noge, da spet živite, da se veselite vsakega podarjenega trenutka.
Ooshy Zibert
03. 11. 2009 21.26
Dragi mamici, zelo mi je žal... Jočem, ker vem kaj doživljata. Tudi moj otrok je umrl, julija letos, 37. teden nosčnosti... Razlog? Pojma nimajo. Moj sin je bil zdrav. Julija sva v Novem mestu rodili dve mamici mrtvega otroka. V skupini za samopomoč sem spoznala več mamic, ki so v letošnjem letu rodile mrtvega otroka. Vsi, ki iščete prave besede za tolažbo mamicam, ki so izgubile otroka.. več kot dovolj je le, da rečeš da ti je iskreno žal. Vse ostalo je odveč... ni nam v tolažbo beseda, da smo mlade, da bomo še imele otroke.. nič od tega ne pomaga, ker vse kar si v tem trenutku želimo je le naš otrok, ki je v nas živel 9 mesecev in bi ga morale držati v naročju... živega... Zato, dragi mamici, zelo mi je žal, in če želita spoznati druge mamice, ki doživljajo enako zgodbo kot ve, se pridružite Društvu Solzice (forum). Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se mi je najlažje pogovarjati z drugimi mamicami.. Objem...
Sabina Karahodži?-Kadi?
03. 11. 2009 21.02
ZANIMIVO SAJ SE JE PREJŠNI TEDEN TUDI V JESENIŠKI PORODNIŠNICI BREZ RAZLOGA MORAL RODITI MRTEV DOJENČEK.NAKLJUČJE?!
novaroza
03. 11. 2009 20.58
Aureus To je sicer res, res je pa tudi, da nas je samo 2miljona, da sodimo med staro prebivalstvo, da bo zaradi tega vse manj Slovenk lahko imelo otroka, da bomo verjetno izginili iz naše zemljice, če se bojo naši dohtarji tako zaničljivo obnašali do porodnic in njihovih otročičkov.
novaroza
03. 11. 2009 20.50
Ne mislim zagovarjati zdravnikov, jih ne maram preveč. Vem, da se marsikaterega dotakne takšna osebna katastrofa in če hočejo preživeti v svojem poklicu, se morajo od tega distancirati. Po drugi strani pa je lahko takšno nečloveško obnašanje, da niso sposobni izdaviti "žal mi je" posledica lastne negotovosti in nerodnosti. Saj so ubogi na duši, pa si klub vsem drjem ne znajo pomagati.
novaroza
03. 11. 2009 20.45
Piccolaminu, moje iskreno sožalje zaradi vaše težke izkušnje. Samo v razmislek. Pravijo, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. Iz izkušenj vem, da to drži. Zakaj se vam je to moralo zgoditi verjetno nikoli ne boste vedela, pa je mogoče tako najbolj prav. Mogoče pa je dušica, ki se je materializirala v vaši deklici morala skozi to izkušnjo odhoda, mogoče ste tudi vi potrebovala to izkušnjo, pa ne, da se boste smilila sama sebi in drugim. Skozi tako težke preizkušnje se krepimo, rastemo, napredujemo v svojem notranjem razvoju. Ne pravijo zastonj, da so težki trenutki gibalo napredka. Predvidevam, da ste še mlada, da imate čas za novo dušico ali dve, ki se bosta vključili v vašo družino. Iz srca vam jo privoščim, eno, dve, kolikor si jih želite. Hujša preizkušnja je, če izgubiš odraščajočega otroka, pa si prestar za novo dete.
Heinke
03. 11. 2009 20.41
OTROKE SO UKRADL, DVA NAENKRAT. ITAK.
Aureus
03. 11. 2009 20.14
+0
Mogoče en podatek za razmislek za tiste, ki samo pluvate po zdravnikih. Slovenija je v svetu po smrtnosti dojenčkov pod enim letom na 21. mestu (4,8 smrti na 1000 dojenčkov), kar je manj kot v ZDA, Kanada in VB.