Šlo naj bi za zgodbo, ki je v javnost prišla lani, ko je portal N1 poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu papirja natipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani jeseni zaradi dogajanja kazensko ovadil Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Kot so ob tem navedli, je šlo za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov, ovadenim pa grozi do tri leta zapora.
Omenjeni primer je odmeval tudi na političnem parketu. Kot je takrat poročal portal Necenzurirano, naj bi pred državnozborskimi volitvami leta 2022 prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je Golob takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je prek skupine United tudi lastnik portala N1.
Janša je maja lani v odzivu za našo medijsko hišo dejal, da so "namigovanja tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva". Kot je dodal, jih razumejo kot prozoren poskus nekaterih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.