Tožilec za Šrota zahteva še pet let zapora in pravi, da je sodba zelo pomembna

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes končal dokazni postopek v sojenju zaradi kaznivih dejanj pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Tožilec Jože Kozina je za nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, ki že prestaja skoraj šestletno zaporno kazen, zaradi zlorabe položaja predlagal še pet let zapora.

"Obdolžencev se kazensko ne preganja zaradi menedžerskega prevzema, temveč zaradi tega, kako so po prevzemu s pomočjo finančnih sredstev prevzetih družb financirali nastale obveznosti," je v zaključnem govoru poudaril Kozina.

Za nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld in nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja pa zaradi pomoči pri zlorabi položaja predlaga dve leti in pol zaporne kazni. Po mnenju Kozine ni nobenega dvoma tudi o krivdi krovne družbe koncerna, družbe Atka-Prima, za katero predlaga denarno kazen v višini 100.000 evrov.

Kozina je po današnji obravnavi še dejal, da bi bila morebitna obsodba Šrota jasen znak vsem, ki se jim cedijo sline in si želijo privatizirati šole, zdravstvo, pokojninski sistem in celo pitno brez tveganja ter s tujimi sredstvi, da se jim to ne izplača. "Ta sodba bo odločilna torej v tem delu, ne samo za nazaj, za podobne primere, ki so se množično dogajali, ampak za naprej," je prepričan tožilec.

Obramba zahteva oprostilne sodbe

Zagovorniki obtoženih so v zaključnih besedah ponovili, da tožilec nima podlage za obtožbe, saj da kazniva dejanja niso bila storjena, zato so sodnemu senatu predlagali, da izreče oprostilno sodbo. Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja Šrota, je poudaril, da nikakor ne držijo navedbe, da so bila posojila družb znotraj skupine Pivovarne Laško, ki so bila dana Infond Holdingu in Centru Naložbe, namenjena za financiranje Šrotovega zasebnega prevzemnega projekta, kot je to dejal tožilec.

Obrambi je po njegovih besedah jasno, da gre pri obtožbi za poskus kriminalizacije menedžerskega prevzema. Obdolženi namreč niso mogli predvideti, da bo prišlo do sprememb v politiki in globalne finančne krize, kar je privedlo do stečaja družb. "S prodajo delnic Mercatorja bi namreč lahko zagotovili sredstva za normalno delovanje," je poudaril.

Zagovornik Atke-Prima Marko Bošnjak pa je izpostavil, da je obtožnica družbi najprej očitala, da je Šrot protipravno premoženjsko korist dobil v imenu in za Atko-Prima, nato pa se je ta očitek spremenil. Domneva, da je do takšne spremembe prišlo na podlagi sodbe višjega sodišča, v kateri je to zavrnilo tezo, da bi premoženjska korist družbenika izhajala iz njegovega solastniškega deleža.

Odvetnik se je s tem navezal na odločitev višjega sodišča v primeru nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža, ki s spremenjeno sodbo ni več prejemnik protipravne premoženjske koristi. Poudaril je še, da tožilec ne navaja, katero funkcijo v družbi Atka-Prima naj bi zlorabil obtoženi Šrot.

Posojila niso bila poplačana

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva naj bi se namenila za poplačilo prevzema pivovarne.

Rutar je, kot navaja obtožnica, Šrotu dal na razpolago družbo Infond Holding za zlorabo položaja, podpisal pa je tudi vse posojilne pogodbe, medtem ko naj bi Rosenfeldova prenašala Šrotova navodila vodilnim v skupini. "Rutar je bil seznanjen z nezakonito porabo posojil," je poudaril tožilec. Pomoč Rosenfeldove je bila bolj specifična, saj ni bila zaposlena v nobeni izmed družb znotraj skupine, sama pa trdi, da je bila njena prisotnost na sestankih povezana le z njenim delom.

V obravnavanem obdobju je bil med družbami znotraj skupine Infond Holdingu in Centru Naložbe danih za skoraj 110 milijonov evrov posojil, s katerimi "se je reševal Šrotov zasebni projekt", je dejal Kozina. Šrot je po navedbah tožilca vedel, da je Infond Holding prezadolžen in da posojil ne bo mogel poplačati.

Po mnenju tožilca je za ta kazenski postopek "značilna tudi sama narava posojil", ki med drugim niso bila zavarovana, bila pa so nezakonito porabljena. Obtoženi so posojilodajalce, torej družbe znotraj skupine, po navedbah tožilca tudi zavajali glede namena posojil, saj naj bi bilo rečeno, da Infond Holding sredstva potrebuje "za servisiranje nakupa delnic Mercatorja" in operativne stroške poslovanja.

Zagovornik Pivovarne Laško Valter Bogataj pa je poudaril, da je Šrot pri vodenju pivovarne naklepno zlorabil svoj položaj za zagotavljanje lastne posredne in neposredne koristi, pri tem pa sam ni nosil prav nikakršnega tveganja.

Policija je nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, jeseni leta 2009 pa se je zvrstilo več hišnih preiskav, v katerih je bil Šrot začasno pridržan. Specializirano tožilstvo je neposredno obtožnico vložilo že leta 2010, a jo je sodišče nato zavrnilo in uvedlo sodno preiskavo. Pozneje je tožilstvo znova vložilo obtožnico, ki pa je bila razdeljena na dva dela.

Prvi del, povezan s preprodajo delnic Istrabenza, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču že lani zaključen z obsodilno sodbo, Šrotu pa je sodišče prisodilo pet let in 10 mesecev zaporne kazni, ki jo že prestaja v zaporu na Dobu.