Tožilec Pintar: 'Le Hilda Tovšak pozna dogovore z bančniki'

"Nobenega pogojevanja za pričanje zoper ostale obtožene ni bilo s Hildo Tovšak, sama se je odločila za priznanje krivde in povsem njena odločitev je bila, da želi pričati o tem, kako so potekali dogovori za milijonske posle," je povedal tožilec Stanislav Pintar. Potrdil je tudi, da Tovšakova iz teh poslov ni dobila niti evra.

Njeno pričanje seveda ni ključnega pomena za ta sodni postopek, pravi tožilec Pintar, saj je v več kot 20 tisoč strani obsežnem sodnem spisu ogromno listinskih dokazov, ki govorijo o domnevno spornih poslih nekdanjih bančnikov v koncernu Hypo. "Bo pa njena izpoved, ko bo na sodišču zaslišana kot priča, nedvomno pomembna. Gre za to, da za določene komunikacije, ki jih je imela z obdolženci, ve samo ona. In če bo to tudi povedala, bo to pomembno za obtožbo. Ona ve, s kom konkretno se je dogovarjala za te posle in kdo jih je potem izpeljal naprej. In takšne informacije so seveda lahko obremenilne za koga." Sicer pa zakonodaja ne predvideva, da bi se kdo zavezal, da bo pričal proti komu v postopku. Zato tudi ni nobenega pogojevanja pri sklepanju sporazumov o priznanju krivde. Priznanje krivde je jasno - si kriv ali nisi. In Tovšakova je svoj del krivde v poslih med Hypom in Vegradom priznala, pravi tožilec. In za to tudi dobila pogojno kazen leto in pol zapora, s preiskusno dobo petih let.

Neuradno: V Liechensteinu je imela račun tudi družba, povezana s Hildo Tovšak

Da se Tovšakova v poslih s Hypom ni osebno okoristila in da pri njej ni končal niti evro premoženjske koristi je potrdil tudi tožilec. "Analize bančnih podatkov, ki smo jih pridobili kažejo, da ni nobenih argumentov na osnovi katerih bi lahko trdili, da je dobila kakšno protipravno premoženjsko korist. Nobenega dokaza o tem ni." Je pa potrdil naše informacije, da je sicer bila povezana z družbo, ki je imela odprt bančni račun v Liechtensteinu, vendar pa tja ni dobila nobenih nakazil, niti ga ni sama odprla. V njenem imenu naj bi družbo tam registriral nekdo drug. So bili pa vsi ti posli s projektnimi družbami, ki so tudi predmet obtožnice v aferi Hypo ena prava hobotnica. "Gre za tipičen problem organiziranega kriminala, kjer je šlo za izvrševanje dogovorov skozi daljše časovno obdobje, kjer je bilo vpletenih veliko ljudi, potrebna je bila koordinacija med vsemi akterji, pokrit pa je moral biti cel proces odločanja. In to je tisto, kar je ključ te zgodbe. Tisti, ki so na vrhu piramide običajno ne sodelujejo v samem izvrševanju dogovorjenih poslov." Zato je pomembno, da kdo pove, kako so potekali dogovori o milijonskih poslih, za katerimi naj bi se skrivali nekdanji vodilni v slovenski podružnici Hypo banke in Hypo leasinga. Kot je znano naj bi več deset milijonov evrov končalo na bančnih računih v davčnih oazah. Ironija pa je tudi, da je posel za 14 mio evrov, ki so končali na računu v Liechtensteinu, Vegradu financirala Nova ljubljanska banka. Kredita nikoli niso vrnili, 14 mio evrov pa naj bi si razdelili obtoženi bančniki.

Veliko razburjenja je povzročil narok za Hildo Tovšak

Zagovorniki obtoženih v zadevi Hypo so protestirali, ker je bil predobravnavni narok v novembru razpisan posebej za Hildo Tovšak, saj na naroku niso mogli biti prisotni in niso seznanjeni z vsebino sporazuma o priznanju krivde, s katerim je Tovšakova dosegla pogojno kazen. Tožilec Stanislav Pintar pa pojasnjuje, da je sporazum o priznanju krivde izključno stvar tožilstva in Tovšakove, ostali obtoženci in njihovi zagovorniki pa da ne morejo vplivati na to. Zato je tudi ves ta cirkus brez pomena, pravi. "Zakon določa, da sodišče lahko razpiše narok za vse obtožence skupaj ali pa za vsakega posebej. In glede na to, da sem sodišču predložil sporazum o priznanju krivde in da smo na naroku razpravljali samo o tem, niso bile kršene nobene pravice obrambe, saj zagovorniki obtoženih nimajo možnosti, da bi nasprotovali sklenitvi sporazuma, niti da bi vplivali na to, ali bo sodišče sporazum sprejelo ali ne. Zato je izražanje takšnih dvomov povsem nekorektno."

Ni vsak slabo zavarovan kredit že kaznivo dejanje

Kar pa zadeva pregon bančnih kaznivih dejanj pa tožilec Pintar opozarja, da si ljudje napačno predstavljajo, da bomo z izplenom sodnih postopkov zoper bankirje in ostale osumljence pokrivali bančno luknjo. Nemogoče! Država je v banke vložila okoli 5 milijard evrov, trenutno pa je v fazi preiskave za dobrih 100 mio evrov kaznivih dejanj. "Potrebne bi bile radikalne spremembe v bankah, okrepiti bi se moralo sodelovanje s preiskovalci. Pa čeprav vse to procesiranje storilcev kaznivih dejanj niti ne prinese denarja nazaj. Ta je bil porabljen za zgrešene naložbe, propadle investicije v delnice, razne sklade in off shore družbe. Izgubljena zgodba! In žal nikoli povrnjena škoda!" Problem pri preiskovanju bančnega kriminala pa je tudi dokazovanje naklepa. Da torej nek škodljiv posel ali nepoplačan kredit ni posledica napačne presoje ali malomarnosti, ampak da je bilo dejanje bančnikov storjeno z naklepom nekomu pridobiti premoženjsko korist.

"Septembra smo imeli v organizaciji Svetovne banke s kolegi iz Nemčije posvet, na katerem me je več ljudi spraševalo, zakaj se vendarle pri nas tako trudimo z dokazovanjem direktnega naklepa pri tovrstnih kaznivih dejanjih, saj je to vendar nemogoče. Pri njih za pregon bančnih kaznivih dejanj zadošča že pogojni naklep, kar pomeni, da bankir mora vedeti, da če krši pravila, lahko pride tudi do nepredvidljivih posledic, ki si jih sicer ne želi, je pa možno, da se zgodijo. Pri nas pa moramo dokazati, da je bilo dejanje storjeno z namenom, da nekomu pridobiš korist. Za takšno dokazovanje pa je potrebno ogromno napora." Torej, slabo zavarovan kredit, ki banki na koncu ni bil poplačan, še ne pomeni tudi kaznivega dejanja za tistega, ki ga je odobril. Za to mora biti še kup drugih okoliščin, da bo nekdo na koncu na sodišču tudi obsojen.