Specializirano državno tožilstvo je leto dni po zaslišanjih prič zavrglo kazensko ovadbo zoper Alenko Bratušek, ki jo je zoper nekdanjo premierko zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja pri njenem samoimenovanju za evropsko komisarko vložil nacionalni preiskovalni urad (NPU), danes poroča časnik Delo.
"Odločitev je pravilna in več kot pričakovana. Žalostno je, da je tožilstvo pri več kot jasni zadevi potrebovalo leto dni, da je sprejelo odločitev," je za časnik dejal odvetnik Bratuškove Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki z odločitvijo tožilstva sicer še ni bil uradno seznanjen.
Afera se je začela, ko je vlada julija in septembra 2014 obravnavala kandidature za evropskega komisarja, pri čemer je Bratuškova poleg evropske poslanke Tanje Fajon in zunanjega ministra Karla Erjavca predlagala še sebe. Ker bi se morala kot kandidatka iz glasovanja izločiti, vlada o njenem predlogu ni glasovala, temveč se je z njim le seznanila.
NPU je samoimenovanje Bratuškove pod drobnogled vzel oktobra 2014 na podlagi pisne prijave. Kriminalisti so marca 2015 opravili hišne preiskave pri Bratuškovi doma, v prostorih stranke ZAAB v državnem zboru, na sedežu stranke in na vladi.
NPU je nato julija 2015 na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, češ da je Bratuškova z zasedbo položaja evropske komisarke hotela pridobiti nepremoženjsko korist. Tožilstvo je na podlagi ovadbe v začetku februarja lani na okrajno sodišče vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
Na predlog tožilstva so se med zaslišanimi poleg Bratuškove kot priče zvrstili Karl Erjavec, Jernej Pikalo, Dejan Židan, Anja Kopač Mrak, Gregor Virant, Roman Jakič, Uroš Čufer, ki so kot ministri sodelovali na sejah, in še nekateri zaposleni v vladnem oziroma premierkinem kabinetu, navaja Delo. Na sodišču sta kot priči morala okoliščine svoje kandidature za evropska komisarja pojasnjevati Fajonova in Janez Potočnik, zaslišali pa so tudi predsednika države Boruta Pahorja in takratnega kandidata za položaj predsednika vlade Mira Cerarja, in sicer o "njunih aktivnostih in o stikih med njima ter Bratuškovo in Junckerjem", saj da sta imela oba več telefonskih pogovorov s predsednikom Evropske komisije, v katerih je ta izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala ravno Bratuškovo, piše Delo.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.