Slovenija

Reševalci izgubili stik s Humarjem

Nepal, 11. 11. 2009 14.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
U.Z./V.L./K.H.
Komentarji
660

Slovenski alpinist Tomaž Humar je ujet v južni steni himalajske Langtang Lirunga. Menda je hudo poškodovan. Troje šerp ga je neuspešno iskalo na višini 6300 metrov, kjer naj bi obležal.

Humarja so morali s Himalaje reševati že leta 2005.
Humarja so morali s Himalaje reševati že leta 2005. FOTO: Reuters

Slovenski alpinist Tomaž Humar se je poškodoval med solo vzponom v južni steni himalajske Langtang Lirunga, zato je obtičal nekje na 6300 metrih. Reševalci iz Katmanduja so potrdili, da ga je danes troje šerp neuspešno iskalo na višini 6300 metrov, kjer naj bi obležal.  Akcijo bodo nadaljevali jutri, v reševanje pa naj bi se vključila celo nepalska vlada.

Humar naj bi z gore sestopal, pri tem pa naj bi si na višini 6300 metrov zlomil nogo. Poti ni mogel nadaljevati, zato je poklical na pomoč.

"Včeraj so šli na goro trije plezalci šerpe iz Katmanduja. Pritrdili so 400 metrsko vrv do prvega baznega tabora. Danes so pritrdili še 900-metrsko vrv in dosegli 6300 metrov, ampak ga niso našli," je za 24UR dejal Ang Tsering, predsednik Planinske zveze Nepala. Reševalci pa so tudi izgubili stik s Humarjem. "Tomaž ima satelitski telefon, ampak od včeraj zjutraj nismo več vzpostavili stika z njim," je še dodal.

V reševanje so se vključili tudi nekateri Humarjevi prijatelji in častni konzul Nepala Aswin K. Shrestha, ki je kontaktiral veleposlanika v Berlinu in ga obvestil o nesreči.

Položaj bi bil lahko resen

Humar naj bi imel zlomljeno nogo in rebra. "Vem, da gre za poškodbo, ne vem pa, kakšna je, ker ta hip z njim ne uspemo dobiti kontakta. Ugibamo pa, da potrebuje pomoč," je za 24ur.com povedal alpinist Viki Grošelj.  Na vprašanje, kako resen je položaj v primeru, da je Humar utrpel tovrstne poškodbe, Grošelj odgovarja, da zelo resen.

Tomaž Humar in Viki Grošelj
Tomaž Humar in Viki Grošelj FOTO: Dare Čekeliš

"Z organizacijo in potekom reševanja se ukvarjamo že dva dni, čeprav natančnih podatkov o tem, kje se nahaja in kakšno je njegovo stanje, nimamo," je še povedal Grošelj.

Vzporedno tečeta tako klasična reševalna akcija nepalskih reševalcev kot tudi helikoptersko sondiranje terena. "Zdaj je tam že noč, tako da kaj več informacij pred jutrišnjim dnevom ne bomo imeli,“ je še dodal Grošelj.

Na vprašanje, kakšna je razlika med tokratno reševalno akcijo in tisto pred štirimi leti, ko je Humar obtičal na gori Nanga Parbat, je Grošelj za 24UR dejal: "Tokrat je situacija povsem drugačna, kot je bila pred štirimi leti. Dejstvo je, da se takrat brez politike in medijev ni dalo nič narediti. V Nepalu je na srečo situacija obratna. Tukaj agencije, ki organizirajo odprave, poskrbijo tudi za reševalne akcije. Vseeno pa smo iz Slovenije sprožili akcijo in Švicarji so pripravljeni odpotovati v Nepal, če bi jih za to zaprosili."

Langtang Lirung je vrh v Langtang Himal, jugozahodno od Šiša Pangme, visok 7227 metrov. Prvi vzpon nanj je uspel japonski odpravi: 1978 sta se po vzhodnem grebenu na vrh povzpela Seishi Wada in Pemba Tsering.

Gora Langtang Lirung
Gora Langtang Lirung FOTO: Reuters

V gorskih krempljih že leta 2005

Humar je sicer avgusta leta 2005 že obtičal na gori Nanga Parbat, kjer je ujet prebil šest dni, 10. avgusta pa sta ga rešila helikopterja pakistanske vojske. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru. Takoj po pristanku ga je pregledala zdravnica – bil je ozebel in izčrpan, ker je zadnje dni prebil brez hrane. Koordinator reševanja je bil tedaj prav Grošelj.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (660)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

o-o
21. 11. 2009 01.16
Od nas, predvsem pa od otrok, žene je odšel velik človekoljub, oče, borec za male ljudi v Tibetu, reševalec... preveč, da bi lahko naštel vse. Z eno besedo Velik človek. Zasanjan v njemu ljube gore, kjer je bil blizu sebi in po njegovem Višji sili (Bogu). Vesel in hvaležen sem, za njegovo življenje, da nam je razsvetljeval gorski svet in njegov pogled na Višje sile. Vselej sem ga rad poslušal. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Šolskemu Centru Velenje, da nam je pred 9 leti pripravilo njegovo srečanje in predavanje, da sem imel priložnost malo pobližje spoznat Velikega človeka. Vedno bo v vseh srcih, na poseben način pa v tistih, ki smo skušali doumet njegove občutke, strast. Še enkrat pa Hvala njegovi družini, ki je vse to podpirala, da nam je Tomaž lahko tako veliko dal, čeprav jim ni bilo in jim tudi ni sedaj lahko, ob tej tragični izgubi. Hvala Vam za vse.
testarossa
17. 11. 2009 19.27
Sej ne morem verjet koliko negativnih objav o našem Tomažu..... To je možno samo pri nas v Sloveniji, na forumih v tujini ga vsi imajo za velikega človeka in nikjer ne vidiš tako svinjskih in tipično Slovenskih izjav. Mi smo res en totalno ... narod, ki se bo kmalu požrl med sabo. RIP - Tomaž, sedaj si v boljšem svetu
zidan
16. 11. 2009 13.36
realist666, pozdravljena hvala za čudovite besede, mislim, da bi se morali zamisliti nad njimi.
qsho01
15. 11. 2009 21.50
realist666 = lepo si to napisala.
realist666
14. 11. 2009 11.17
-1
Zdej sicer že vemo, da je Tomaž mrtev, ampak bom vseeno nekaj napisala. Meni je bil Tomaž super človek, ker si je upal ŽIVETI svoje sanje! Kaj počne večina ljudi. Zjutraj se zbudi, gre v službo, pride domov, opravi vsa gospodinjska dela, zvečer pred televizijo, pol pa spat. In to počne dan za dnem, leto za letom, dokler ne leži na smrtni postelji in ugotavlja česa vsega v življenju ni naredil, doživel, videl, občutil. Sam kaj ko je takrat prepozno! Tomaž pa je v svojem življenju počel točno tisto kar je imal najraje, kar ga je najbolj osrečevalo. Prihranjeno mu je bilo životarjenje pri 60.tih v službi, bolezni katere prinese starost in mučno trpljenje umiranja za rakom, ki postaja nekaj običajnega. Torej uživajte vsak dan posebej in počnite stvari, ki vas osrečujejo!!!
Perseus123
14. 11. 2009 00.41
a ni mobitel državna firma?
irena2012
13. 11. 2009 22.25
+1
Žalostno,kakšni komentarji. Tomaž Humar je ujet v stenah pri -20 stopinjah (ponoči) in hudo poškodovan. Nekaj socialnega čuta pa vsekakor menda še premoremo. Upam v uspešno reševanje.
jumi
13. 11. 2009 09.23
Jaz osebno tisti 1 raje poklonim socialno ogroženi družini, kot nekomu, ki se sam spravlja v nevarnost!
sheldon_cooper
12. 11. 2009 19.14
sej ne morem verjet tem komentarjem... kaj vam ni jasno človek je v življenjski nevarnosti, vi pa ga šinfate podolgem in počez... ČE bo država kej plačala pa se tut ne bo noben spufal.. če bi reševanje stalo 2 miljona evrov bi bilo to 1 evro na prebivalca.... pomirite se malo pa mi zaželte srečo ker to rabi trenutno bolj kot davkoplačevalski denar
Armanee
12. 11. 2009 15.26
Res je, da mogoče članki od 24ur niso lih na nivoju.. pa to ne leti na tale članek, kaki drugi so res porazni. Kar hočem pa povedat je, da je tudi večina ljudi ki komentirajo vse te članke nekje tm tm. Redke so novice, pri katerih med branjem komentarjev ne dobiš občutka retardiranosti sogovornikov. No ja, ne nazadnje rabmo tudi tak prostor, kjer lahko različni posamezniki izlivajo svoje nezadovoljstvo s svetom okoli njih. :D Sploh pri takih temah mislim da ma zzzzzn (a bo dost zjev) kr prav, ljudje ki niso bli nikol nad 3000m (smučanje v hribih ne šteje) sploh nimajo kej komentirat tega. Ti Humar se mi pa dol sprav iz gore, želim ti čimprejšnje okrevanje. Respect!
zzzzzn
12. 11. 2009 15.12
paparaco12.11.2009, 15:00 hvala za priporočilo in lepe želje, ampak sem sposobna živeti tudi z manjšimi občutji sramu..
weber1
12. 11. 2009 15.00
zzzzzn - Priporočam ti , da se izseliš drugam iz Slovenije , potem pa te nebo treba biti sram ....Pa lepo se imej tam , kjer pač boš ..
zzzzzn
12. 11. 2009 14.21
tmt12.11.2009, 05:23 človek teži k temu, da bi prišel višje (pa ne v smislu nadmorske višine).. in nekateri pridejo, so sposobni, zmožni in imajo jajca, pa naj bodo egoisti ali ne.. drugi pač niso sposobni, nimajo jajc in ne pridejo nikamor, zato pa so zavistni, jamrajoči, nehumani in v resničnem življenju speči.. in nekam višje od povprečnega gotovca, ki nikomur nič ne privošči, ki samo nekaj jamra in v vsaki stvari vidi samo porabo davkoplačevalskega denarja, je humar že prišel.. in ne obogati človek gore, ko pripleza nanjo, ampak gora obogati človeka!!! glejte meni je čisto vseeno, če vas je večina gotovih, če vas ima večina iq na ravni povprečne temperature eskimskega domovanja, če v življenju niste oz ne boste prišli nikamor, če ne premorete sanj, ki nimajo temeljev v kapitalizmu.. samo malo me je sram, da živim med takšnimi ljudmi...
tina_tin
12. 11. 2009 13.41
Ugled daje? S pompoznim reševanjem na vsake tri kvatre? Je to ugled. Prej precenjevanje lastnih sposobnosti.
ivo55
12. 11. 2009 13.36
+1
Zagovorniki vrhunskega športa se hudujejo nad sodržavljani, ki v svoji preproščini ob mizernem zaslužku ne odobravajo prisilnega plačila neštetih zaslug za narod. Ljudje, ki jim je kapitalizem pokazal svoj izrazito krut obraz , pač ne morejo razmišljati drugače in jih zato še ni potrebno primitino poniževati. Mnogi ne dolžni ne krivi nimajo možnosti izbire ali drugače vplivati na vsiljene obremenitve. Ne da se primerjati poškodbe s kolesom in zdravljenja v bližnji ambulanti ali travmi s poškodbo na 6000 metrih na drugem koncu sveta... Solidarnost tudi ni vrlina prepotentnežev, je bolj vrlina malih ljudi zdravega razuma. Sicer pa...vse ima svoje meje, je to kar je "moje" in kaj je lahko "moje" na skupno breme ! Čas je odprl tudi to dilemo in čas je za omejitev iluzuje poklicanih...
krpanmartin
12. 11. 2009 12.09
edina prava SRAMOTA ste vi z vašimi komentarji. Vrhunski sportniki dajejo mali državi ugled, česar gotovo ne lelajo mnogi zapiti, kompleksirani in prodani državljani, ki samo mjavkajo in kričijo, ker ne znajo drugega. Pojdite kaj delat namesto klatiti neumnosti!
smoked
12. 11. 2009 11.53
kakšni komentarji, človek se ukvarja pač s takim športom s katerim si večina ljudi sploh ne upa zraven ne pa da bi sami premagovali kilometrske stene.... Humar spada med najboljše alpiniste na svetu, naredil je Slovenijo bolj znano kot vsi smučarji in skakalci ki jih država plačuje da tekmujejo in nič ne dosežejo. Zasluži si vso državno denarno pomoč pri reševanju, saj mu že za odprave nič ne dajo. Ke ste pa tuk glasni glede stroškov reševanja , sej če se na cesti naredi nesreča tudi država krije stroške reševalnih intervencij pa se nobeden ne pritožuje kdo pa kako bo plačal !!!!!! Upam da ga bodo pripeljali živega v dolino in da bo lahko kmalu lahko spet šel na novo odpravo.
marjeta1o
12. 11. 2009 11.50
+1
No, se je zgodilo prvič ,reševanje potrebno,ko se pa enako zgodi drugič ,se pa vprašaš,kaj je s kom narobe ali z nami ko samo komentiramo ali z njim ,ker spet ne more sam nazaj?Zdaj pa res več ne velja stari rek"Humar gre samo enkrat v gore"- malo priredbe ,da ne bo kaj narobe.
Grmicek
12. 11. 2009 09.55
Matr ste primitivci. Vsi neki zdaj jokate okrog davkoplačevalskega denarja, kje ste bli pa takrat ko se je odvijal Falcon, Čoln slovenske policije, Patrie........... ko med političnimi prst izginjajo miljoni evrov. Zdaj ko gre pa za vrhunskega alpinista svetovnega kova, aja tukaj bi pa jamrali. Sram vas bodi!!!!! Tapravi Slovencli. Najbolj ste srečni ko sosedu krava doma crkne. Humar upam na najboljše!!!!!
Tonček Balonček
12. 11. 2009 09.28
Peterlšilj, Miklavčič je najprej šel v ambulanto v Primošten, od tam v šibeniško bolnišnico, od koder pa se je v Ljubljano vrnil z rešilcem, nobenega helikopterja ni bilo!