Slovenski alpinist Tomaž Humar je umrl na Langtang Lirungu. Šest dni po tem, ko je zaradi poškodbe ostal ujet v južni steni 7227 metrov visoke gore, so reševalci našli njegovo truplo, je za 24ur.com povedal alpnist Viki Grošelj.
Potem ko je zadnje dni reševalno akcijo oviralo slabo vreme – od sneženja in megle do močnega vetra –, je danes navsezgodaj zjutraj po našem času helikopter s švicarskimi reševalci vendarle lahko poletel. Iskanje se je začelo ob pol enih zjutraj po našem času, reševalci so morali Tomažev položaj najprej locirati. Po približno treh urah iskanja jim ga je uspelo najti na višini 5600 metrov, torej nižje kot so sprva predvidevali, razloži Grošelj.
"Reševalec Anthamatten se je spustil do njega in ugotovil, da je Tomaž mrtev. Pripel ga je na reševalno vrv in helikopter ga je odnesel v bazni tabor," pojasni Grošelj.
Poškodbe so bile prehude
Kaj točno se je dogajalo na gori, ni znano: morda je padel, morda ga je zasul plaz. Spomnimo, Humar naj bi se poškodoval pri sestopu s 7227 metrov visoke gore. "Nikoli ne bo znano, kaj se je natanko dogajalo. Prvi pregledi trupla so pokazali, da je imel dejansko zlomljeno nogo. Predvidevamo, da je umrl nekje v noči iz ponedeljka na torek oziroma najkasneje v torek. Po eni strani so bili naši napori v naslednjih dneh zaman, po drugi strani pa nam je v pomiritev to, da so ga Švicarji le našli in nas rešili negotovosti," je dejal Grošelj.
Kronologija dogajanja
Predsednik Planinske zveze Nepala Ang Tsering je v Slovenijo poslal kronologijo reševanja. Humar je z vzponom na himalajsko goro začel 5. oktobra, v ponedeljek, 9. novembra, zvečer je nepalska zveza prejela klic iz baznega tabora. Poklical jih je šerpa Jagat, ki je sporočil, da je Tomaž doživel na višini 6300 metrov nesrečo in da je zahteval takojšnjo pomoč.
Naslednje jutro, 10. novembra, so štirje nepalski reševalci s helikopterjem pripeljali do baznega tabora opremo za reševanje Humarja. Območje so preleteli tudi s helikopterjem, a na lokaciji, ki naj bi jo sporočil Humar, alpinista niso odkrili.
Nato so se lotili klasičnega reševanja. 11. novembra so pritrdili skoraj 500 m vrvi, uspeli priti na kraj, ki naj bi ga opisal Humar, a ga niso našli. Šerpa Jagat je bil zadnjič v stiku s Humarjem 10. novembra ob 10. uri dopoldan po tamkajšnjem času, ko mu je Tomaž uspel povedati le: "Jagat, to je moj zadnji." Slišati pa je bilo, da je v zelo slabem stanju. Šerpe so se vrnili v bazni tabor 12. novembra, saj so se razmere na gori poslabšale in je začelo snežiti.
V Katmandu so nato 13. novembra prišli člani švicarske reševalne skupine, ki so danes zgodaj zjutraj z dvema helikopterjema odleteli proti gori Langtang, kjer so začeli s pregledovanjem terena in nazadnje odkrili smrtno ponesrečenega alpinista.
V akciji izkušeni reševalci
Humarju je na pomoč odletela trojica izvrstnih reševalcev iz švicarskega Zermatta. Sestavljali so jo pilot Robert Andenmatten, eden najbolj izkušenih reševalcev in ekstremnih plezalcev na svetu Simon Anthamatten ter vodja zermattske gorske reševalne službe Bruno Jelk. Iz Švice je njihovo delo koordiniral vodja reševanja pri Air Zermatt Gerold Biner.
Z roko v roki s Švicarji so delovali nepalski reševalci, koordinator je bil predsednik Planinske zveze Nepala Ang Tsering. V Sloveniji pa je akcijo vodil Viki Grošelj.
Že drugič ujet v Himalaji
40-letni Tomaž Humar, ki je zagotovo spadal med najboljše in najbolj kontroverzne alpiniste na svetu, je enkrat že obtičal v Himalaji. Avgusta leta 2005 so ga šele po šestih dneh rešili z gore Nanga Parbat. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru.
Takrat so mu očitali, da se na gore povzpenja preveč pompozno. A po letu 2005 se je v gore odpravljal popolnoma sam. Tako je bilo tudi tokrat. Svoji treking agenciji je celo naročil, naj nikomur ne pove, da je v Nepalu, za odpravo pa niso vedeli niti njegovi najbližji znanci.
