O Janši strokovna skupina neodvisnih pravnikov

Člani mandatno-volilne komisije DZ (MVK) so se sestali na nujni seji. Ker so v SDS predlagali, da se točka o prenehanju mandata poslanca umakne z dnevnega reda, je komisija najprej odločala o umiku omenjene točke. S 13 glasovi proti in enim glasom za so predlog SDS zavrnili. Tako so razpravljali o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen.

Poslanci so razpravljali več ur, a na koncu odločitve glede Janševega mandata niso sprejeli. Sejo so prekinili, saj želijo pred odločitvijo dobiti nova pravna mnenja. Odločili so namreč, da se oblikuje strokovna skupina neodvisnih pravnikov, ki bo oblikovala strokovna stališča.

Ali zakon velja za obsojence pred izvolitvijo?

9. člen zakona o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo.

Kot izhaja iz sprejetih sklepov, bo MVK prosila za mnenje o prenehanju mandata poslanca glede ustavnospornih vprašanj, ki so bila izražena danes v razpravi. Prav tako bo vsaka poslanska skupina, ki sodeluje pri delu MVK, v posebno strokovno skupino imenovala po enega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov pa naj v čim krajšem času oblikuje stališče glede prenehanja mandata poslanca.

MVK je za mnenje glede prenehanja mandata poslanca pred današnjo sejo sicer zaprosila zakonodajno-pravno službo DZ. Po mnenju zakonodajno-pravne službe bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko sporno. V mnenju so zapisali, da prenehanje mandata zaradi pravnomočne obsodbe namreč velja le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo funkcijo, ne pa za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe.

V zakonodajno-pravni službi pojasnjujejo da bi bila uporaba te določbe v Janševem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo, in sicer bi bilo lahko sporno z vidika varstva volilne pravice, z vidika institutov kazenskega prava in z vidika načela enakosti.

''Zakaj je zapornik lahko poslanec?''

Matjaž Hanžek iz ZL je predlagal tudi glasovanje o tem, da je Janši mandat prenehal, a s predlogom, da se o tem odloča danes, ni uspel. Proti je glasovalo 14 članov MVK, za pa eden. Hanžek se je sicer pri glasovanju o pridobitvi dodatnih pravnih mnenj vzdržal. "Kadar želiš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo in začneš popravljati zakone", je dejal po seji in dodal, da z dodatnimi mnenji pravnikov ne bo nič drugače.

Proti je glasoval poslanec NSi Matej Tonin, saj meni, da komisija ne bo rešila ničesar in bo le očitek, da gre za politično ustanovljeno komisijo.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je nadaljeval, da se ugled državnega zbora zagotovi na podlagi prava in zakonov, ki jih sprejema DZ. Mnenje ZPS gre po njegovem v korist tega, da se Janši mandata ne odvzame. Zato si sam ob opozorilu ZPS, da je odvzem lahko ustavno sporen, ne bi upal sprejeti neke odločitve, ki bi lahko pomenila precedens v DZ. Dodal je, da poslanci lahko spremenijo zakonodajo, če jim ni všeč.

Poslanec SDS Franc Breznik pa je omenil primer poslanca Petra Vilfana (ZaAB), ki je v prejšnjem mandatu po povzročitvi prometne nesreče odstopil, zdaj pa je ponovno izvoljen in funkcijo opravlja. Po mnenju Breznika so bili volivci seznanjeni z vsemi dejstvi, pa so kljub temu poslancu zaupali nov mandat.

Igor Zorčič iz SMC pa je menil, da volilna pravnica ni tako absolutna, saj potemtakem nekdo, ki je bil izvoljen za poslanca, ne bi mogel postati član vlade. Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) je treba razčistiti to, kar večini državljanom ni jasno: zakaj je zapornik lahko poslanec.