Ponoči je na delu spodnje Vipavske doline padala toča, ki je uničevala pridelek v breskovih in hruškovih sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Sadjarji ocenjujejo, da je najhuje prav v sadovnjakih, prava škoda pa bo vidna šele čez kakšen dan. Nekaj breskev, ki so tik pred obiranjem, lahko rešijo le s škropljenjem proti gnilobi.
Nenavadno je, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo, je med ogledovanjem škode v svojem sadovnjaku danes povedal sadjar Tomaž Šinigoj. Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za 60 do 70 odstotkov škode. "Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti," je pojasnil.
Kmetovalci bi lahko delno pripomogli, da bi rešili vsaj nekaj pridelka, vendar bo potrebno hitro ukrepanje. "Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka," je še povedal Šinigoj.
Nekaj hruškovih nasadov je pred opustošenjem obvarovala mreža. Vendar pa Šinigoj priznava, da je taka zaščita sadovnjakov draga in za vse sadje tudi ni primerna. Za zaščito enega hektara sadovnjaka, pokritega z mrežo, je treba odšteti od 25.000 do 30.000 evrov.
Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo današnje, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. "Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo," je pojasnil razlog za takšno odločitev.
Nočno neurje s točo je sicer zajelo ozek pas osrednjega dela Vipavske doline na desnem bregu reke Vipave med Renčami in Dornberkom.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.