Tiha grožnja: GSO v semenih
Kmetje nemočni proti multinacionalkam
Okoljevarstveniki svarijo pred načrti o ohlapnejšem označevanju gensko spremenjenih semen. Posledice za okolje bi bile velikanske in zelo nevarne, saj potem, ko se zgodijo, poti nazaj ni več, opozarjajo.
Okoljevarstvene organizacije iz vse Evrope se borijo za to, da bi, če že ne prepovedali, pa vsaj čim bolj omejili gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO). Javno mnenje je večinoma na njihovi strani, drugače pa je tam, kjer se sprejemajo odločitve.
Zakoni, ki urejajo področje GSO, so strogi. Evropska unija tako dovoljuje gojenje ene same vrste koruze, ki vsebuje GSO, pa še ta za slovenske pridelovalce ni zanimiva. V Sloveniji so zakon o GSO sprejeli maja lani.
V evropski komisiji naj bi tako spet razmišljali, da bi dovolili "naključno ali tehnično neizogibno“ kontaminacijo običajnih semen z gensko spremenjenimi. V praksi to pomeni, da semen, ki vsebujejo do 0,7 odstotkov gensko spremenjenih sestavin, ne bo treba posebej označevati. Podobna pobuda je pred dobrimi petimi leti zaradi nasprotovanja javnosti propadla.
Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih organizmov, ker tudi ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja.
V slovenskem Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) so odločno proti. Tako kot še okoli 300 drugih evropskih organizacij so se pridružili svetovni kampanji 'Rešite naša semena'. "Gensko spreminjanje semen je nevarno, ker so semena na začetku prehranske verige in se lahko razširijo vsepovsod," povzemajo besede vodje kampanje Benedikta Haerlina. "Zgodi se lahko tudi, da bodo kmetovalci z uporabo semen, za katere so verjeli, da so ekološka, a so bila gensko kontaminirana, sami širili in povečevali onesnaženost z GSO, saj bi del pridelka dal gensko spremenjena semena."
"Gre za to, da preprečimo nezaželeno pojavljanje gensko spremenjenih semen tam, kjer jih nočemo imeti," je na kratko pojasnila strokovna vodja ITR Anamarija Slabe.
Neodvisnih znanstvenih raziskav o učinkih GSO na okolje ter vplivih na zdravje ljudi in živali ni, navaja enega od razlogov, zakaj se jim gojenje GSO ne zdi smotrno. Ob tem dodaja, da gensko spremenjenega semenskega materiala pri nas ni, razen ene vrste koruze, ki pa za slovenske pridelovalce ni zanimiva.
Velike korporacije 'žrejo' male kmete
Mali kmetje v sodobnem svetu velikih korporacij skoraj nimajo možnosti. (Foto: Reuters)
Po podatkih okoljskih in kmetijskih strokovnjakov je bilo pred 25 leti na svetu 7.000 gojiteljev semen in noben ni obvladoval več kot en odstotek svetovnega tržišča. Dandanes, po mnogih prevzemih pohodih, je stanje popolnoma spremenjeno; 10 največjih biokemičnih korporacij (vključno Monsanto, DuPont-Pioneer, Syngenta, Bayer Cropscience, BASF in Dow Agrosciences) obvladuje več kot 50 odstotkov trga s semeni.
Genskotehnološka agroindustrija kmetovalce spravlja v odvisnost od velikih agrokemičnih korporacij, poudarjajo v ITR. Kmetijske raziskave in razvoj potekajo čedalje bolj v laboratorijih in ne na poljih, koncentrirane pa so v rokah le nekaj korporacij, opozarja Haerlin. Zaradi tega izginjajo ekološka in tradicionalna semena, kar vodi v opustošenje biotske raznovrstnosti. "Posledice za okolje so velikanske in zelo nevarne, saj potem, ko se zgodijo, poti nazaj ni več," še dodajajo v ITR.
200.000 ljudi podpisalo peticijo
V kampanji ‘Rešite naša semena’ so pripravili peticijo, naslovljeno na Evropsko komisijo in druge politične oblasti v Evropi, s katero pozivajo k prepovedi GSO v semenih. Peticija, ki jo je do sedaj podpisalo že več kot 200 tisoč državljanov EU, pravi, da je "nekontrolirano širjenje in propagiranje GSO nezdružljivo s previdnostnim načelom varstva okolja in človeškega zdravja" ter da "morajo čistost semen zagotavljati tisti, ki proizvajajo ali želijo gojiti GSO, in ne tisti, ki želijo nadaljevati s kmetovanjem in potrošnjo pridelkov oziroma živil brez GSO.“
"Stroškov, ki so posledica te obveznosti, ne smejo nositi potrošniki, sploh pa ne kmetovalci. Finančne obveznosti bodo morali pokriti proizvajalci GSO," še piše v peticiji, pravno podlago za to pa bo treba zagotoviti, še preden predlagana direktiva stopi v veljavo.
Prisotnost gensko spremenjenih sestavin se ugotavlja v dednem materialu semena. Čeprav je postopek postal cenejši, kot je bil pred leti, je še vedno zamuden in temu primerno drag, je pojasnila Anamarija Slabe. "Stroške redko nosi tisti, ki to prodaja, ponavadi padejo na proračun in s tem na davkoplačevalce," je še povedala.
Slovenija glasuje proti
Med evropsko javnostjo je nasprotovanje gensko spremenjenim organizmom veliko. (Foto: Reuters)
Raziskave javnega mnenja so sicer pokazale, da večina Evropejcev GSO nasprotuje, pri vladah pa je drugače. Najbolj goreča zagovornica je britanska – menda zaradi trgovskih navezav na ZDA – čeprav je tamkajšnja javnost ravno tako odločno proti. Potrošnike podpirajo trgovske verige, ki izdelkov z GSO ne postavijo na police, pozabiti pa ne gre niti na močne industrijske lobije na drugi strani, je razmere na Otoku opisala Slabetova. Med državami, ki gojenju GSO prikimavajo, so še Nizozemska, Španija, Češka in deloma Portugalska.
Med najodločnejšimi nasprotnicami so Avstrija, Madžarska, Francija, Nemčija, Irska, pa tudi Slovenija, ki zadnji dve leti redno glasuje proti.
Uničevanje nasada gensko spremenjene koruze (Foto: Reuters)
Komisar Potočnik ne bo odločal
Slovenski predstavnik v evropski komisiji, Janez Potočnik, je po novem zadolžen za okolje. Nasledil je Stavrosa Dimasa, ki se je, tako ITR, celo spraševal, ali so omejitve GSO sploh potrebne. Njegovo mnenje bo zelo pomembno, čeprav vprašanje GSO po novem ne spada več pod okoljski resor. Prevzel ga je komisar za zdravje in potrošniško politiko John Dalli.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso naj bi se zavzemal celo za to, da bi ravnanje z GSO urejala vsaka država posebej. A Slabetova opozarja, da bi se s tem le izognili blokadi na ravni EU, širjenje GSO preko odprtih meja pa bi bilo praktično nemogoče nadzirati.
Povezani članki
Glasuj
Ne limat angleških besedil pa linkov. Mislim, da te bo tko pol spustu... ;)
da se spravljate še na prastare članke.
Sramujte se!
Poiskal sem par starih (tudi pol leta) člankov o GSO in nalimal zadnje ugotovitve o škodljivosti teh - grem gledat čez 5 min pa ni ne duha ne sluha. Tak, da lahko vidite kako novinarstvo to je!
Selektivno, bi rekel.
zanimiv razmislek pripravila Claire Robinson in Jonathan Matthews, sourednika GMWatch. Njuna opažanja se nanašajo zlasti na dogajanje v ZDA, kar je še zlasti zanimivo – ZDA so namreč domovina kmetijske genske tehnologije in tudi glavni trg zanjo.
Kot pravita avtorja, je bilo po eni strani 2009 leto, v katerem so biotehnološka industrija, Bill Gates (prek svoje dobrodelne fundacije) in njihovi zavezniki v ameriški administracije storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi svet pripravili do tega, da začne sprejemati GS rastline, vendar pa je bilo to hkrati tudi leto, ki ga je zaznamoval izjemen globalni odpor proti takšnim nameram.
Vendar pa je bilo 2009 tudi leto, v katerem je resnica vse bolj stopala na dan: ne le resnica glede hudih omejitev in tveganj GS rastlin, temveč tudi glede uspešnosti pozitivnih alternativ GS rastlinam, od katerih profitno usmerjena industrija GS rastlin odvrača prepotrebno pozornost.
Temelje za preboj resnice je postavilo poročilo IAASTD iz leta 2008, ki ga je pripravilo 400 znanstvenikov ter podpisalo kakih 60 držav. Iz poročila je bilo jasno, da po več kot 10 letih od vstopa na trg, gensko spremenjene poljščine niso pripomogle nič k izkoreninjenju lakote in revščine, ali k zmanjšanju uničevanja okolja zaradi kmetijstva.
Poročilo IAASTD je namesto tega kot pot naprej priporočilo kmetijsko-ekološko (agroekološko) kmetovanje. Tudi raziskave v okviru Programa ZN za okolje so opozorile, da bi ekološko kmetijstvo na manjših kmetijah lahko prispevalo k povečanim donosom, brez škodljivih vplivov na okolje in brez družbene škode, ki ju povzroča industrijsko kmetijstvo. Analiza UNEP za 114 projektov v 24 afriških državah je ugotovila, da so se tam, kjer so uporabili ekološke ali skoraj ekološke kmetijske prakse, pridelki več kot podvojili. V letu 2009 je bil tudi splošno priznan prispevek takih trajnostnih pristopov k hlajenju planeta, medtem ko so novice o poskusih Monsanta, da bi okolju škodljive monokulture GS rastlin "preoblekla" v podnebju prijazne, tej korporaciji prislužile nagrado za "najslabše lobiranje leta".
Kritike v vodilnih znanstvenih revijah
Toda v letu 2009 je bil najbolj zanimiv način, na katerega je kritika biotehnološke industrije postala nekaj običajnega. Za industrijo je zaskrbljujoče, da je bilo nekatere najostrejše kritike moč najti v uvodnikih in preiskovalnih člankih, ki so se pojavljali v takih medijih, kot je Scientific American, New York Times, Associated Press in morda najbolj presenetljivo od vseh, pri sicer trdni zagovornici kmetijske genske tehnologije – reviji Nature Biotechnology.
Obenem pa so vse te kritike na različne načine govorile o isti temeljni zadevi – o tem, da je bilo industriji kmetijske genske tehnologije dovoljeno, da si pridobi neprimerljivo oblast nad uporabo semen. Urednik Scientific American se je v svojem članku na primer pritožil, da je "nemogoče preveriti, ali gensko spremenjene rastline res izpolnjujejo to, kar se oglašuje. Razlog je v tem, da so si kmetijsko-tehnološka podjetja vzela moč, da z vetom odločajo nad delom neodvisnih raziskovalcev."
Urednik nato ugotavlja, da "sta varnost hrane ter varstvo okolja odvisna od tega, ali omogočimo, da so rastlinski proizvodi na razpolago običajnemu znanstvenemu preverjanju", in Scientific American je industrijo pozval, naj" iz svojih pogodb za končne uporabnike takoj odpravi omejitve glede raziskav. Nadalje bi morala EPA (Agencija za varstvo okolja ZDA) prav tako zahtevati, kot pogoj za dovoljenje za prodajo novih semen, da imajo neodvisni raziskovalci neoviran dostop do vseh izdelkov, ki so trenutno na trgu."
V bistvu vsakomur privoščim in se zavzemam, da ima prosto izbiro v čemerkoli, dokler s tem ne posega v pravice drugega. Naj si bo to zanj zdravo ali ne. Konec koncev bo s posledicami svojih odločitev moral shajti sam. In tako mislim, da je prav.
Zato se bom za svobodo izbire zavzemal še naprej!
Vse skupaj vas lepo pozdravljam in vam želim obilo svobode in zdravja!
p.s.
Veseli me, da se najde vse več takih, ki jim ni vseeno za to kaj se okoli nas dogaja (med njimi tudi tisti, ki se v tem opisu prepoznajo na teh straneh) in jim je brez pričakovanj mar tudi za druge. Verjamem, da se bo pozitivna misel spremenila v pozitivno realnost.
To je oseba, ki je ozko specializirana in se giba znotraj svoje stroke oz. cone udobja. Nikoli ne tvega, da bi poskusila obrati drugačno pot od ustaljene. Zanje je značilno, da zelo radi uporabljajo tuje besede, ki jih po navadi niti sami ne razumejo, vendar verjamejo, da zato delujejo bolj intelektualno. Po navadi se zaradi pomanjkanja razgledanosti zelo radi navezujejo na trenutne avtoritete, kot mnenjske vodje. S fahidioti se pač ne da razumno razpravljat.
Žal ugotavljam, da nekateri niti pogojev za prvi del omenjene besede ne izpolnjujejo.
Malo šale, zatiste, ki jo razumejo;)





















