'Pravica je sorazmerno višja od vplačanega prispevka'

Minister za delo Andrej Vizjak se je odzval na opozorilo Svobodnih sindikatov, da se je z novo pokojninsko reformo kar za 320 odstotkov zvišal mesečni znesek za prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Po starem pokojninskem zakonu je prispevek znašal 58 evrov, po reformi pa se je zvišal na 186 evrov. Po reformi je namreč najnižja osnova za plačilo prispevkov 60 odstotkov povprečne plače v državi. Menijo, da je to veliko preveč, dolgotrajno brezposelne pa poriva v revščino tudi na stara leta.

Vizjak se s tem ne strinja. "V koalicijski pogodbi smo se zavezali, da morajo biti pokojnine odvisne od vplačanih prispevkov," je dejal. "Če nekdo vplačuje nekaj manj kot 60 evrov prispevka mesečno leto dni, dobi leto dni zavarovalne dobe. A ta znesek je absolutno prenizek za pravico, ki sledi iz njega," je poudaril.

"Pravica je sorazmerno višja od vplačanega prispevka. To je bil temeljni razlog, zakaj se je prispevek dvignil," je poudaril minister.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber in poslanka SD Andreja Črnak Meglič menita, da več kot trikratni dvig prispevkov predstavlja nesorazmeren strošek, kar povečuje stopnjo tveganja revščine še posebej pri dolgotrajno brezposelnih.

Ministra v poslanski pobudi pozivata, da nemudoma preuči posledice nove ureditve prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje. Če se izkaže, da veljavne rešitve destimulirajo vključevanje zavarovancev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na prostovoljni osnovi, naj minister pripravi spremembe reforme, sta pozvala.

Zaradi reforme nekaj težav tudi na Zpizu

Nekaj težav je reforma prinesla tudi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), a te po njihovem mnenju niso nepremostljive.

"Nekaj težav zaradi tega gotovo je," pravi direktor zavoda Marijan Papež. "Tako med drugim še ni mogoče izračunati višine pokojnine po novem. To bo mogoče šele, ko bodo znani valorizacijski količniki," je poudaril.

Opozarja pa, da prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje tistih, ki čakajo na odločbo, ne pomeni težave. "Ko strokovni delavec ob vlogi nedvoumno ugotovi, da ima oseba pravico do upokojitve, jo prijavimo v zavarovanje," je dejal.

Kadar izdaja odločbe zahteva več časa, kot npr. v primerih upokojevanja po mednarodnih sporazumih, strokovni delavec obvesti bodočega upokojenca, naj si do izdaje odločbe sam uredi obvezno zdravstveno zavarovanje, je pojasnil.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je vsem tistim bodočim upokojencem, ki so že odjavljeni iz delovnega razmerja, a odločbe od Zpiza še niso dobili, že svetoval, da si obvezno zdravstveno zavarovanje za vmesni čas uredijo sami. Ko se bodo upokojili, jim bo znesek za zdravstveno zavarovanje v vmesnem obdobju povrnjen.

Na Zpizu opažajo nejevoljo posameznikov, saj je do pravic po reformi težje priti. "Nekateri so v posameznih primerih v slabšem položaju kot po dozdajšnjem sistemu. Namen reforme je namreč doseči poznejše upokojevanje," je še pojasnil generalni direktor zavoda.