Temna stran praznikov: Božičkovi škratje so izkoriščani delavci, sani pa kontejnerske ladje

Ja, res je, praznični december ima tudi temno stran. V potrošniški družbi, kjer si manjko na čustvenem področju zdravimo z materialnimi dobrinami, smo pozabili na bistvo božičnih praznikov. In to niso darila!

Kdo so v resnici Božičkovi škrati?

Ste se kdaj vprašali, kdo so škrati, ki pomagajo Božičku izdelovati darila, jih zaviti v pisan darilni papir in jih skupaj z dobrim možem dostaviti pod vašo novoletno smrečico? Če ne verjamete (več) v Božička, potem vam je jasno, da se za skoraj celotno industrijo igrač skrivajo slabo plačani in izkoriščani azijski delavci. Zato v decembru, ko nas oglasi preprečujejo, da moramo to in to igračo nujno kupiti svojemu otroku, potekajo tudi akcije osveščanja, kjer želijo tisti, ki se zavedo pomena odgovornega potrošništva, prepričati čim več ljudi, da nakupujejo odgovorno in da se zavedo, da v ozadju izdelka ni božična zgodba, pač pa garanje množice delavcev, ki ne uživajo niti osnovnih delavskih pravic in so za svoje delo nepošteno in premalo plačani.

Zato med sprehodom čez praznično okrašeno trgovino ob zvokih veselih božičnih pesmi pomislite tudi na poreklo igrače, ki jo kupujete. Dejstvo je, da niso Božičkovi pomočniki tisti, ki so vam omogočili, da lahko z igračo razveselite svojega otroka, pač pa premalo plačani delavci. Povsem podobna zgodba je tudi na področju izdelave elektronike in drugih visokotehnoloških izdelkov.

Pri nas decembra prodaja za 20 do 30 odstotkov višja

Podatki za Veliko Britanijo razkrivajo, da so trgovci lani zgolj med božičnimi prazniki zaslužili dobrih 28 milijard evrov, kar je več kot celoten BDP Nepala ali Hondurasa. Letošnje leto naj bi bili zneski podobni ali še višji, saj je pozivov k potrošništvu še več, tudi na račun družbenih omrežij.

Obdobje, ko najbolj trošimo, je skoncentrirano na čas od črnega petka v novembru do konca leta. V Sloveniji večji trgovci beležijo za 20 do 30 odstotkov večjo prodajo v decembru, seveda pa med najbolj prodajane artikle sodijo igrače, sladki program, penine in okraski. Točnih številk ne želijo razkriti, saj naj bi bile poslovna tajnost, so pa vsi enotni, da je december eden najuspešnejših prodajnih mesecev in da začetek povečane prodaje sovpada s črnim petkom, ki se je zadnja leta prijel tudi med slovenskimi potrošniki.

Lanskoletna raziskava družbe Deloitte o prazničnih nakupih v Sloveniji je pokazala, da Slovenci za praznične nakupe v povprečju porabijo 320 evrov, od tega 149 evrov za darila, 129 evrov za hrano in pijačo ter 46 evrov za druženje. Evropsko povprečje je sicer precej višje od slovenskega, saj gospodinjstvo v povprečju za praznike porabi kar 441 evrov.

Si zatiskamo oči pred resnico, ker je lepše živeti v iluziji?

Če pogledate na dno embalaže in preberete deklaracijo, boste kaj hitro opazili, da je ogromno izdelkov narejenih v Aziji in da se božično potrošništvo lomi na plečih izkoriščanih delavcev. Organizacije, ki spodbujajo odgovorno potrošništvo, opozarjajo, da krivde ne gre pripisovati zgolj potrošniku/posamezniku. Kot pravijo, bi se s tem ujeli v staro past, da se krivi posameznika za problem, ki je sistemski in ga je na tej ravni tudi potrebno urediti.

Nietzsche je nekoč dejal: "Včasih ljudje ne želijo slišati resnice, ker ne želijo, da bi se jim porušile njihove iluzije, v katerih živijo." Z objavo, ki te dni kroži po družbenih omrežjih, številni opozarjajo točno na ta vidik. Božično mesto je močno onesnaženo industrijsko mesto nekje na Kitajskem, Božičkovi pomočniki so izmučeni delavci, ki noč in dan delajo v nehumanih razmerah, Božičkove sanke pa natrpane kontejnerske ladje. To je trenutna realnost prihajajočih praznikov. Kar je najbolj ironično, pa je dejstvo, da darila nimajo ničesar z bistvom božiča.

Ste videli kje napis 'made at north pole'? 

Okoli 80 odstotkov vseh igrač na svetu je narejenih na Kitajskem, tam pa imajo svoje tovarne tudi veliki proizvajalci igrač. Plačilo delavcem je nizko, večina pa dela v neprimernih razmerah. Na drugi strani imamo ogromne zaslužke trgovcev ter veliko okoljsko škodo, ki je povzročena našemu planetu na račun neustrezne proizvodnje, da ne omenjamo uporabe nevarnih barvil ter drugih primesi, ki so lahko za ljudi tudi smrtonosne.

Organizacije, ki si prizadevajo za prepoved izkoriščanja delavcev, opozarjajo, da se to ne dogaja le na področju izdelave igrač, pač pa tudi na področju elektronike in mobilnih naprav. Tehnološki velikani sodelujejo z družbami, ki izkoriščajo svoje delavce in kršijo njihove pravice, podobna zgodba se odvija tudi pri velikih znamkah oblačil.

A mnogi delavci druge izbire, kot da delajo v suženjskih razmerah, sploh nimajo, če želijo preživeti. Tudi na ta vidik opozarjajo organizacije, ki spodbujajo odgovorno potrošništvo. Če bi se na primer povsem odpovedali tem spornim izdelkom, bi lahko na milijone ljudi nenadoma ostalo brez sredstev za preživetje. To bi še poslabšalo razmere na svetu. Kar bi bilo nujno storiti, je to, da se zadeve začnejo spreminjati in urejati na sistemski ravni. Ključno je, da se podjetja, ki izkoriščajo svoje delavce in z njimi ravnajo kot s sužnji, čim prej izloči iz verige dobaviteljev oziroma se jih prisili, da se spremenijo. Država mora svoje delavce zaščititi, jim dodeliti delavske pravice in jim omogočiti sindikalne aktivnosti, opozarjajo delavski aktivisti.

Gre za sistemski problem, a tudi sami lahko marsikaj naredimo

Prvi korak bi bil, da si priznamo, kaj stoji za celotno filozofijo potrošništva in kdo je tu izkoriščan, kdo pa tisti, ki si mane roke z ogromnimi zaslužki. Če temu niste kos in se raje zavajate z mislijo, da imajo zaradi vašega potrošništva milijoni po svetu sredstva za preživetje, potem je morda za vas primernejši korak, da zmanjšate količino nakupov in da kupujete izdelke, ki prihajajo iz pravične trgovine. Dejstvo je, da si mnogi potrošniki ob svojih slabih plačah ne morejo privoščiti dražjih izdelkov, kar izdelki iz pravične trgovine pogosto tudi so. Lahko pa zmanjšamo količino nakupov in se držimo pravila, raje en kakovosten, kot pa dva nekakovostna. S tem bomo nekaj naredili tudi za okolje in zmanjšali kopico smeti, v kateri se utaplja naš planet.

Lahko pa letošnje praznike naredite še večjo spremembo in podarite drugačno darilo - svoj čas in svojo pozornost. Ne samo, da boste s tem ujeli bistvo božiča, ki se skriva v ljubezni do sočloveka in do življenja, vaše dejanje bo imelo zagotovo večji in dolgotrajnejši učinek.

Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako se izogniti nakupovalni mrzlici in praznični histeriji. Pa tudi nekaj nasvetov ZPS o tem, kako opraviti nakupe. Članek bomo objavili jutri.