Tamara Lah, 26-letna študentka iz Kopra, se je po mesecu dni vrnila s Filipinov, kjer je opravljala službo, ki bi jo marsikdo opisal kot sanjsko. S Tomažem Gorcem, direktorjem podjetja, ki je med več kot 700 prijavljenimi kandidati izbralo prav njo, sta potovala po tej otoški državi in sproti objavljala bloge o njunih doživetjih.
"Najini delovniki so potekali spontano, navadno so se začeli z jutranjo instant kavo in mlekom v prahu ob zavidljivih razgledih na čudovito pokrajino," je začetek svojega delovnega dne opisala Tamara. Filipini so namreč znani po ponudbi instantnih kav z mlekom v prahu ali mešanici obojega in če želimo uživati v skodelici kave, kot jo poznamo v Evropi, je potrebnega nekoliko več napora, je še dodala.
Tamara je bila ves čas aktivna na družbenih omrežjih, v angleškem jeziku je pisala blog za spletno stran I love journeys, ki jo je sproti tudi promovirala in k sodelovanju vabila tudi druge popotnike. Sicer pa je njeno delo vključevalo spoznavanje tuje dežele in lokalnih prebivalcev, zanimivih pripetljajev in edinstvenih izkušenj pa - sodeč po njenih pripovedovanjih - ni manjkalo.
Port Barton - mesto, zavito v temo
Njuna pot do otoške države, ki jo sestavlja arhipelag 7.107 otokov, je trajala 35 ur s pristankom v Manili. Tam sta se zadržala kratek čas, prestolnica pa Tamari ni bila nič kaj preveč všeč. Nato sta odpotovala na Palawan, v Puerto Princeso, in naprej v El Nido, kjer sta malo 'umirila konje' in odkrivala rajske plaže.
"Postanek v Port Bartonu je prinesel izkušnjo, ki je do sedaj še nisem doživela. Mesto je namreč časovno omejeno z dovodom električne energije, tako se je bilo potrebno organizirati glede napajanja raznih naprav in se nekako znajti v temi. Je prav poseben čar, ko je mesto zavito v temo in se vse nazorno sliši - od bučanja valov do oglašanja raznih živali - s čudovitim pogledom na zvezdnato nebo," je opisala Tamara.
Plavanje s kitovci, potapljanje z želvami in najmanjše opice na svetu
Edinstveno izkušnjo je doživela tudi v Oslobu, ki je znan po izjemnih koralnih grebenih na bližnjem otoku Sumilion in predvsem kitovcih (whale sharks). Gre za zelo počasi plavajoče, največje živeče ribe, ki nimajo burne reakcije na bližino človeka. Hranijo jih lokalni ribiči v zalivu Tanawana in je zaradi visokega zanimanja po ogledih preraslo v turistično atrakcijo. "V majhnem lesenem čolnu na ročni pogon, saj hrup motorjev moti kitovce, vas odpeljejo do informativnega centra in seznanijo s pravili o potopu. Teh je kar nekaj, dva osnovna sta, da se kitovcem lahko približate na razdaljo do štiri metre in v primeru, da ste uporabili kakršno koli zaščitno kremo, se morate pred potopom stuširati. V vodi s kitovci ste 30 minut in ste nadzorovani s strani strokovnih delavcev, tako da: No panic! Osupljiv pogled na velikane, ki v dolžino zrastejo do 12 metrov, je vsekakor vreden, da doživite to nepozabno izkušnjo," navdušeno pripoveduje Tamara.
Potovanje je Tamaro in Tomaža vodilo tudi na želvji otok Apo, ki predstavlja podvodni raj potapljačem in nudi zavetišče številnim želvam, s katerimi sta se potapljala.
Filipini so znani tudi po tarsierjih, najmanjših primatih na svetu, ki sta si jih ogledala v raziskovalno-razvojnem centru na Boholu. "Nemogoče je ostati ravnodušen ob prizoru na majhne tarsiere, ki se s členki oprijemajo vej in kdaj namenijo pogled z velikimi zvedavimi očmi, ki presegajo velikost njihovih možganov," pravi Tamara.
Filipinci so prijazni in topli ljudje
Na splošno so Filipinci zelo topli, prijazni ljudje, ki dajo veliko na ugodje v družini in in religijo. Prav posebno zgodbo pišejo otroci, ki te večinoma velikodušno sprejmejo medse, vodijo za roko v svoja 'skrivališča' in učijo raznih iger, pravi Tamara. "Če je le možnost, na potovanjih vedno namenim nekaj pozornosti tudi otrokom in z njimi preživim del dneva." S tamkajšnjimi otroci je tako izvedla ustvarjalno delavnico. "Na plaži smo nabrali kamenčke in korale ter jih barvali z najljubšimi barvami. Vsak izdelek je nosil zgodbo, ki so mi jo pojasnjevali v 'filipingleščini' in s ponosom kazali svoje izdelke."
Tamara v splošnem še pravi, da so bili odzivi ljudi, ki sta jih srečevala, pozitivni, saj so vsi često pritrjevali, da bi tudi sami opravljali tovrstno sanjsko službo. "Vtisi so nepozabni, vsakič – vedno in znova! Enomesečna t.i. sanjska služba je bila vredna izkušnje in menim, da bi jo dobro opravila za nedoločen čas," nam je sporočila Tamara, ki tudi ob vrnitvi domov ne počiva.
S prijateljicama je namreč zmagala na Microsoftovem tekmovanju Imagine Cup, in sicer z mobilno aplikacijo, ki omogoča obveščanje ljudi o uporabnikovi smrti. V ekipi pravijo, da to svojcem olajša obveščanje o smrti, hkrati pa ima uporabnik možnost, da pove še svoje zadnje besede. Če bo ekipa uspešna tudi na regionalnem izboru, se bo poleti odpravila še v meko razvoja kreativnih idej - ZDA.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.