'Denar naj poberejo od neodgovornih lastnikov'

Na današnjem sestanku predsednika državnega sveta ter Kinološke zveze Slovenije Blaža Kavčiča in predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) je bila glavna tema urejanje področja kinologije, ki je sedaj razpršeno v različnih zakonskih kot tudi podzakonskih aktih.

Leta 2000 je bilo namreč v Sloveniji 200.000 psov, v 10 letih pa je ta številka narasla na 240.000, od tega je rodovniških samo 12 odstotkov, poudarja Kavčič. 

Občine morajo po sedaj veljavni zakonodaji zagotavljati zavetišča. Na vsakih 800 registriranih psov v občini mora biti zagotovljeno eno mesto v zavetišču. A žal za izvajanje te naloge občinam še vedno niso zagotovljena finančna sredstva, tarnajo občine. Zato skupina za pripravo kinološkega zakona, ki deluje v okviru državnega sveta, proučuje rešitev, da bi se v zakonu predvidela možnost sprejemanja občinskih odlokov, ki bi določali takse za posedovanje psov. S temi sredstvi bi potem občine skrbele za zagotovitev mest v zavetiščih, javno higieno, kot so na primer koši za pasje iztrebke. Da bi se izognili neljubim situacijam, kot so recimo ugrizi psov, pa bi lahko sredstva namenili tudi za obvezno šolanje oziroma socializacijo psov, predvsem v urbanih okoljih.

Ni interesa za urejanje zadev

Za mnenje smo povprašali tudi vodjo horjulskega zavetišča Polono Samec, ki je hkrati tudi članica strokovnega odbora ljubljanskega Društva za zaščito živali. Pravi, da je v zadnjem letu in pol upor občin res močan. “Nekatere občine poravnavajo svoje obveznosti, z nekaterimi pa so vedno težave,” pravi Samčeva. Argument občin je vedno enak: “Denar je potreben za vrtce, za ceste, za ostale stvari, za zavetišča pa ne.”

Samčeva pravi, da je absolutno proti uvedbi taks, saj je prepričana, da bodo takse plačevali tisti, ki že sedaj skrbijo za svoje živali.

Prva odgovornost je v rokah pristojnih, “a država preprosto nima interesa te stvari urediti hitro,” meni Samčeva. Kot razlaga, Vurs pravi, da jih je premalo za nadzor, torej bi bilo potrebno sistematizirati nova delovna mesta. “Treba je ustanoviti ekipo mobilnih inšpektorjev, ki bodo trkali na vrata in preverjali, če je pes čipiran in cepljen. Če ni, lastnik takoj plača kazen,” razloži. “Imamo dober zakon, a država nima interesa, da te zadeve uredi. Le prelagajo zadeve.”

“Če želijo denar, naj ga poberejo od neodgovornih lastnikov,” zaključi Samčeva.

Kontrola pri izvajanju zakonodaje

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so prepričani, da bi morala biti zavetišča organizirana regijsko. Opozorili so tudi na nujnost vzgoje lastnikov psov, izpostavili pa so tudi problematiko čipiranja psov ter možnost, da bi se uvedla taksa nad lastništvom psov v urbanih okoljih. Opozorili pa so tudi na potrebo obravnavanja problematike zapuščenih muc v urbanih okoljih, predvsem z vidika številčnosti, kakor tudi nujnost večje kontrole za izvajanje zakonodaje.

Po prepričanju SOS še tako dobra zakonodaja ne more rešiti te problematike, če se njeno izvrševanje ne kontrolira.