Poglejte, kje v Sloveniji je največ požarov in zakaj

V približno polovici primerov je vzroke mogoče pojasniti. Največ požarov se zaneti zaradi isker, ki nastajajo ob zaviranju vlakov, in ljudi, ki so nepazljivi pri dejavnostih v gozdu (gozdna opravila, sprehodi …), številni pa so tudi delo požigalcev.

Ko požari opustošijo gozdne površine, v naravnem okolju nastane velika rana, ki jo je težko zaceliti, opozarjajo strokovnjaki. "Veliki požari so zelo velike rane in več deset let traja, da gozd ponovno opravlja svoje funkcije, posebno tam, kjer so gozdovi najbolj ogroženi," pravi Boštjan Košiček iz notranjske izpostave Zavoda za gozdove.

Prav na Zavodu za gozdove po požarih pripravijo načrt sanacije pogorišča. "O potrebi po sanaciji se odločamo pri vsakem požaru posebej glede na velikost in prizadetost gozdov. Če je ocena, da bi brez ukrepov sanacije ta po naravni poti trajala zelo dolgo ali celo v negativni smeri (erozija), potem je odločitev kot na dlani," pravi Košiček.

Od 20 do 80 ur za vrnitev življenja na pogorišče

Sanacijska dela po požaru v zasebnih gozdovih izvajajo lastniki po sanacijskem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove. Sanacija je precej draga. "Za setev je potrebnih 20 ur na hektar površine, kar stane 195 evrov in 8 kilogramov lahkega semena (bor, javor, gaber...), v vrednosti med 100 in 400 evrov, odvisno od vrste. Za sajenje semena je potrebnih 80 ur na hektar, kar stane 780 evrov, k temu je treba dodati še okoli 1000 evrov za želod ali še več za sadike," razlaga Košiček. "Iz proračuna so kriti materiali in povprečno polovica vrednosti del v obliki subvencije po opravljenem delu," dodaja.

Sanacijska dela niso vedno uspešna. "Nekatera pogorišča so sanirana hitro, pri drugih traja več let, predvsem odvisno od vremenskih razmer in lokacije," pravi Košiček. Izbor drevesnih vrst pri sanaciji je vedno v skladu z naravnimi danostmi na lokaciji, pojasnjuje, imamo pa najboljše izkušnje s črnim borom.

Se pa ne odločijo vedno za sejanje ali sajenje novih rastlin. "Naravna obnova je enakovredna ali še boljša kot vsi umetni ukrepi, če so pogoji zanjo. Z umetnimi ukrepi pomagamo naravnim procesom, da stečejo v pozitivni smeri," pravi Košiček.

V največjem gozdnem požaru pri nas zgorelo 1048 hektarjev

Kot pravi Košiček, smo imeli pri nas v zadnjih dvajsetih letih tri zelo velike gozdne požare. Da se uvrstijo v ta razred, mora po klasifikaciji zgoreti več kot 600 hektarjev gozda. V požaru nad Renčami je zgorelo 630 hektarjev gozda, požar v Selih na Krasu je prizadel 1048 hektarjev površine in na Šumki 849 hektarjev.

"Nad Renčami, kjer je zagorelo leta 1994, je gozd danes večinoma pogozden s črnim borom, pa tudi s črnim gabrom, javorji in češnjo, ki so zdaj v razvojni fazi gošče in letvenjaka, kar pomeni nekako do višine 5 m. Sanacija, pretežno izvedena s setvijo na površini okoli 200 hektarjev, je uspela, ostala površina se je zarasla po naravni poti, nekatere površine so še gole," pojasnjuje Košiček.

Požarišče pri Selih na Krasu iz leta 2003 je bilo sanirano s setvijo ali po naravni poti. "Sanacija je bila le deloma uspešna, predvsem zaradi suše 2006. Pogorišče je zdaj pretežno v fazi mladja in gošče, visoke od 2 do 3 metre, kar je nastalo s setvijo in po naravni poti. Požarišče Šumka iz leta 2006 je bilo sanirano s setvijo, naslednje leto pa je zelo močno stekla sanacija tudi po naravni poti z robinijo, ki je v grmovni obliki prerasla celotno površino in jo zaščitila pred erozijo. Tako imamo tam mešano mladje in goščo, visoko do 3 metre, na pretežnem delu površine," pravi Košiček.

Največ gozdnih požarov povzročimo ljudje

Za nekatera območja v Sloveniji velja večja požarna ogroženost. Po ogroženosti izstopa submediteran, znotraj katerega je najbolj ogrožen Kraški rob od Kastelca do Rakitovca oziroma Sočerge.

Na še posebej ogroženih območjih tako izvajajo tudi nekaj preventivnih ukrepov. "Glavni ukrep je odpiranje gozdov z intervencijskimi prometnicami – protipožarnimi presekami, da je omogočen dostop gasilcem na požarno ogrožena območja," razlaga Košiček.

Veliko pa lahko za požarno varnost gozdov storijo lastniki. "Lastniki lahko pomagajo vzdrževati protipožarne objekte, predvsem pa morajo spremeniti svoje obnašanje. Večino požarov povzročimo ljudje s svojo aktivnostjo, poleg lastnikov seveda tudi obiskovalci, železnica in druge dejavnosti," še pravi Košiček.