Že danes je več kot 60 % naravnih ekosistemov degradiranih. Vire - vodo, biotsko raznovrstnost, gorivo, neobnovljivo energijo - trošimo in trošimo. Viri so omejeni, torej jih bo zmanjkalo. Kako bomo preživeli? Kako bomo življenjski standard ohranili na današnjem nivoju? Odgovor na največji izziv 21. stoletja se glasi krožno gospodarstvo.
Krožno gospodarstvo pomeni, da materiali krožijo. Biološki v stiku z zemljo, tehnični pa nad njo. Če želimo ohraniti standard bivanja, moramo najti nove načine proizvodnje. Odpadki morajo postati dragocen vir, vir za proizvodnjo sekundarnih surovin. Poglejmo evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Najbolj zaželeno je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledi ponovna uporaba, na tretjem mestu je reciklaža. Z njo se krožno gospodarstvo zaključi. Evropska unija je konec leta 2015 sprejela načrt, po katerem bomo do leta 2030 morale države članice reciklirati kar 85 % papirja, stekla in plastike ter 75 % embalaže in lesa. Torej te odpadke predelati na tak način, da bodo služili kot nove surovine.
V Sloveniji prevladujejo naprave za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, tako imenovane MBO naprave, ki pripravljajo odpadke za odlaganje ter za energetsko izrabo, torej pretežno za sežig. Ključni problem MBO naprav je doseganje okoljskih ciljev.
MBO naprave niso več dovolj. Pokazati bomo morali več. Sortirnica, ki jo načrtujemo v Mariboru ponuja prav to. Smer, v katero gre Evropska unija. V Oslu na Norveškem stoji sortirnica z identično tehnologijo in fantastičnimi okoljskimi in finančnimi rezultati. Lastništvo sortirnice si deli 10 občin, kapaciteto sortirnice pa nameravajo do leta 2018 zaradi izjemnega povpraševanja iz 35.000 ton obdelanih mešanih komunalnih odpadkov dvigniti na 80.000 ton. Komunalne odpadke kar v 80 % zberejo iz stanovanjskih hiš, kjer je ločeno zbiranje zelo dobro. Način zbiranja odpadkov iz gospodinjstev je zelo podoben našemu, zato so rezultati skoraj povsem primerljivi. Čistost frakcij po sortiranju v napravi je v povprečju za 3 % boljša od napovedanih oziroma zagotovljenih. Čiste izhodne frakcije odpadkov dosegajo na trgu sekundarnih surovin dobre cene in te bodo še rasle. Tako iz odpadkov nastaja denar. Zato je sortirnica zanimiva tudi za druge občine, ne samo lastnice.
V Mariboru želimo zgraditi takšno sortirnico.
Zaradi finančnih in ekoloških učinkov. Če danes v Snagi za to, da mešane komunalne odpadke predamo na javnem razpisu izbranemu prevzemniku, plačujemo 3,6 milijona evrov na leto, cene prevzema pa bodo samo še rasle, kar pomeni, da bodo rasle cene tudi za naše uporabnike, želimo odpadke s sortirnico obdržati doma, iz njih izločiti uporabne materiale in jih prodati na trgu sekundarnih surovin. Kaj to pomeni za uporabnika? Da bomo imeli vpliv na cene ravnanja z odpadki, cena obdelave 1 tone odpadkov pa padla. In to se bo srednjeročno poznalo tudi na položnicah uporabnikov Snage Maribor.
Sortirnica je zato odlična novica tako s stališča denarja kot okolja. Če gre danes kar 44 % odpadkov, ki jih v mariborski Snagi zberemo, na odlagališča, torej jih zakopljemo v zemljo, bo s sortirnico ta delež padel na zgolj 14 %. S pomočjo mariborske sortirnici bomo kar 77 % vseh zbranih odpadkov reciklirali in iz njih ustvarjali nove materiale.
S tem bomo dosegali okoljske cilje, ki nam jih narekuje EU, živeli bomo v zdravem in zelenem okolju, za ravnanje z odpadki pa bomo srednjeročno plačevali manj. Katero pot bomo izbrali, načeloma več ni odvisno od nas, saj nam je narava za naše mačehovsko vedenje do naravnih virov že začela izstavljati račun. Če ne bomo spremenili načina proizvodnje in potrošnje v smeri krožnega gospodarstva, tega računa človeštvo več ne bo zmoglo plačati.
Kontakt www.snaga-mb.si.
Naročnik oglasa je Snaga d.o.o.
