Tako bomo naslednjih 10 let razvijali zdravstveno varstvo

Vlada je danes potrdila in v DZ poslala besedilo resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila ministrica Milojka Kolar Celarc, je Slovenija s tem dobila desetletni strateški krovni dokument, ki govori, kako bomo pri nas razvijali zdravstveno varstvo.

V resoluciji se zavezujejo vrednotam univerzalnega, solidarnega, pravičnega in dostopnega zdravstva, je poudarila ministrica. Ob tem je izpostavila "drugačnost" tokratne resolucije v primerjavi s prejšnjimi, saj je opremljena s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi, njihovimi nosilci, roki ter kazalniki uspešnosti, da bodo lahko spremljali napredek.

Resolucija zavezuje celotno vlado, da bo zdravje kot vrednota ali cilj slovenske družbe postavljena in osredotočena v vseh politikah vlade, je še poudarila.

Med področji, ki jih zajema resolucija, je preventiva, izboljšanje zdravstvene oskrbe, da bo postala optimalna, zagotovitev večje uspešnosti zdravstvenega sistema z boljšim načinom načrtovanja, organiziranja, vodenja in upravljanja, ter področje financiranja. Pri slednjem je ministrica izpostavila potrebo po zagotovitvi drugačnih virov financiranja in večje pravičnosti.

Resolucija ministrstvu za prihodnje leto nalaga številne naloge. Kolar Celarčeva je izpostavila, da v prvi polovici leta v razpravo pošiljajo predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sodelovali bodo tudi pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, že pripravljajo spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, nov zakon o lekarniški dejavnosti ter zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

Med delom, ki jih čaka v prihodnjem letu, je Kolar Celarčeva izpostavila še uvajanje novih zdravstvenih tehnologij, sistema kakovosti in varnosti, strategijo demence, ki je tik pred javno razpravo ter nadaljevanje pilotnega projekta čakalnih dob. Na podlagi slednjega bodo pripravili nov zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, pripravljajo tudi strategijo razvoja primarnega varstva in projekte, za katere so uspeli pridobiti kohezijska sredstva.

Resolucija je po besedah ministrice namreč pogoj za črpanje evropskih sredstev v okviru kohezijske politike 2014-2020. Iz evropskih sredstev nameravajo financirati dva pomembnejša pilotna projekta: dva milijona evrov vreden projekt vstopnih točk za starše otrok s posebnimi potrebami, kjer bodo starši na enem mestu dobili vse informacije, drugi pa je projekt 26 regijskih centrov zdravja v zdravstvenih domovih, kjer bodo intenzivno izvajali preventivo.

WHO slovensko zdravstvo dobro ocenila

Ministrica je danes tudi napovedala, da bodo 8. januarja na Brdu pri Kranju podrobneje predstavili analizo slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo je za ministrstvo pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Ta po besedah ministrice vsebuje predloge za izboljšave in rešitve posameznih problemov oz. slabosti našega zdravstva. "Analiza je pokazala, da je naš zdravstveni sistem v dobri kondiciji in da ni tako, kot govorijo nekateri, da je pred kolapsom. Pokazala pa je tudi na pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti," pravi Kolar Celarčeva.

Pilotni projekt v eni od bolnic: nagrajevanje po uspešnosti

Na vprašanje novinarjev je ministrica danes pojasnila tudi, da se z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem pogovarjata o pilotnem projektu nagrajevanja po uspešnosti, ki bi ga izpeljali v eni od slovenskih bolnic. Pripravljajo že kazalnike, po katerih bi merili uspešnost zdravstvenih delavcev, v prvi fazi predvsem zdravnikov.

Te kazalnike so po njenih besedah pripravljali skupaj s koordinacijo zdravniških organizacij, s pilotnim projektom pa bi ugotovili, ali je to dober kriterij za nagrajevanje po uspešnosti. "Mora pa biti to tak sistem, da se bo ljudem zdelo vredno potruditi se za ta variabilni del," je dejala Kolar Celarčeva in dodala, da bo pilotni projekt zagnan že prihodnje leto.

Kazalniki kakovosti, ki so jih vključili, so po besedah ministrice na primer pooperativni zapleti, smrtnost, ležalna doba in še kaj. Za primarno raven taki kazalniki ne bodo primerni in zanje bodo pripravili drugačen, "bolj robusten" model, je dodala.