Janko Prunk ni želel kazati s prstom, vendar je opozoril na tajkunizacijo visokega šolstva. (Foto: Kanal A)

Član Sveta RS za visoko šolstvo Janko Prunk je zaradi nestrinjanja z načinom podeljevanja akreditacij za nove šole odstopil s položaja predsednika komisije za družbene in poslovne vede ter pravo Sveta RS za visoko šolstvo. Prunk je bil ob tem nenavadno oster in je svoj odstop pospremil z besedami: "Zgrožen sem nad divjo jago za ustanavljanje šol, ki prinaša pojav tajkunizacije visokošolskega prostora."

O konkretnih razlogih za odstop sicer ni želel govoriti, dejal pa je: "Greh se pove, grešnika pa ne. In ne gre zgolj za en konkreten primer, gre za desetine primerov. V pol leta so nekateri želeli ustanoviti po pet fakultet. Ne morem nositi odgovornosti za ta trend in na to sem opozarjal že zadnjega pol leta, čeprav so med predlagatelji tudi ljudje, ki so moji prijatelji."

Ministrica: Svet je samostojen

Na Prunkov odstop se je odzvala tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. V sporočilu za javnost je zapisala, da je svet pri opravljanju svojih nalog in odločanju samostojen, zato kot ministrica nima pravice posegati v njegovo delo. Prepričana pa je, da bi moralo v primeru, ko pride znotraj sveta oziroma katerekoli od njegovih komisij do kakršnihkoli nesoglasij, o tem odločati ter presojati vodstvo sveta.

Prunk, ki je na zadnji seji komisije "poskušal preprečiti nove zgrešene odločitve," pa je bil ob tem "ostro zavrnjen," poudarja, da univerze in fakultete niso podjetja, ki bi jih lahko brez posebne škode odpravili.

Kdo je glavni grešnik?

Očitki o podjetniških namerah so v preteklosti največkrat leteli prav na nekdanjega predsednika sveta Petra Jambreka, ki naj bi uspel zaradi opravljanja funkcije predsednika sveta in dobrih strankarskih povezav ustanoviti več šol, ki se sedaj poskušajo povezati v enotno univerzo.

Prunk je odstopil prav en dan pred sejo senata za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo, ki pa danes ni izglasoval ustanovitve nove univerze na Brdu pri Kranju. Pri glasovanju so bili trije člani za ustanovitev, trije pa so se vzdržali. V razpravi so na senatu strinjali, da mora nov program prinašati nove vsebine v slovenski visokošolski prostor ter graditi na enakih pogojih kot ostale univerze. Rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič je kljub temu izrazila skrb glede zmanjšanja kakovosti visokega šolstva.

Morebitna nova univerza bi namreč lahko povezala Jambrekov visokošolski imperij, v njenem sestavu pa naj bi bile poleg fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici tudi evropska pravna fakulteta v Novi Gorici in mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije na Brdu pri Kranju.

Jambrekov visokošolski imperij

Peter Jambrek (Foto: POP TV)

Petra Jambreka je na mesto predsednika Sveta RS za visoko šolstvo s šestletnim mandatom imenovala vlada. Na tem mestu je nasledil sedanjo rektorico Univerze v Ljubljani Andrejo Kocijančič. V času predsedovanja Kocijančičeve je svet dolgo časa zavračal ustanovitev Jambrekove Fakultete za podiplomske državne in upravne študije v Kranju, ki jo je soustanovil v skupnem lastništvu s Tonetom Jerovškom, s katerim sta bila oba ministra v Bajukovi vladi. Zaradi zavračanja sveta sta fakulteto lahko ustanovila šele na podlagi sodnega sklepa.

Obe preostali fakulteti, Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici, je svet potrdil v času Jambrekovega predsedovanja. Slednjo je Jambrek ustanovil skupaj z Miho Pogačnikom.

Že takrat so se pojavili očitki o Jambrekovi sporni vlogi, saj je nastopal tako v vlogi lastnika oziroma ustanovitelja šole kot tudi v vlogi predsednika organa, ki je svoji fakulteti podelil akreditacijo, na podlagi katere ji je vlada podelila koncesijo. Obe fakulteti sta dobili koncesijo decembra 2006, kmalu zatem, v začetku januarja 2007, pa je Jambrek podal odstop z mesta predsednika sveta. Na tej funkciji ni zdržal niti polovice mandata, po njegovih navedbah pa je odstopil zaradi "preobremenjenosti". Že takrat so se pojavili namigi, da je odstopil zaradi tega, ker mu je uspelo doseči cilj in vsem svojim šolam zagotoviti akreditacijo. Leto kasneje se te povezujejo v univerzo.

Prunk: Nisem mislil Jambreka

Prunk je sicer kasneje pojasnil, da je bil njegov odstop protest proti "preveč divjemu in prehitremu ustanavljanju visokošolskih zavodov," pri čemer ni imel v mislih Petra Jambreka oziroma njegovega projekta. Po njegovem je mnogo slabših projektov za ustanovitev univerz, denimo projekt za ustanovitev univerze v Novem mestu. Ta ima po Prunkovem najmanj kakovostnih profesorjev med predlagatelji.

Privatne visokošolske ustanove, ki se ta čas ustanavljajo, po Prunkovem mnenju ne premorejo znanstvene odličnosti. Privatno visoko šolstvo je za Prunka smiselno le, če prinaša novosti, dopolnjuje javno šolstvo v deficitarnih segmentih ali če prinaša znanstveno odličnost. Pri tem vprašanju se njegovo mnenje diametralno razlikuje od mnenja ministrice Kucler Dolinarjeve, je še ocenil Prunk.