Slovenija

Svoboda interneta pomembnejša od zaščite žrtev spolnih zlorab? 'Vsak ogled posnetka pomeni novo zlorabo'

Ljubljana, 07. 09. 2016 10.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
0

Slovenija načrtuje spremembo zakona o elektronskih komunikacijah, s čimer bi dobili možnost blokiranja dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Žal so nasprotniki spremembe zakona vedno glasnejši, saj trdijo, da to pomeni konec svobode na internetu. V Spletnem očesu, kjer opozarjajo, da so žrtve z vsakim ogledom znova zlorabljene, so ogorčeni.

Samo lani je prijavna točka Spletno oko prejela kar 565 prijav posnetkov domnevnih spolnih zlorab otrok, od tega so jih 61 posredovali policiji, policija pa je podala eno kazensko ovadbo. V svojem poročilu za 2015 so med drugim izpostavili, da so na posnetkih domnevnih zlorab vse mlajši otroci. Podatki so skrb vzbujajoči, še posebno ker te posnetke zlorab težko blokirajo in jih umaknejo s spleta, kar pomeni, da so žrtve znova in znova zlorabljene.

Bo Slovenija vendarle sprejela zakonodajo, ki bo omogočala blokado dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok? Bo končno zaščitila žrtve?
Bo Slovenija vendarle sprejela zakonodajo, ki bo omogočala blokado dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok? Bo končno zaščitila žrtve? FOTO: Thinkstock

Tudi zato so na prijavni točki ogorčeni nad odzivi, ki se pojavljajo v javnosti zadnje čase in so odgovor na predlog ministrstva za javno upravo, ki predlaga spremembo 203. člena zakona o elektronskih komunikacijah. S spremembo tega člena bi namreč tudi v Sloveniji dobili možnost blokiranja dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. "Spletno oko, ki deluje pod okriljem mednarodne mreže prijavnih točk INHOPE, se za to rešitev zavzema že od leta 2010. Z željo, da bi po zgledu mnogih evropskih držav to možnost vpeljali tudi slovenski operaterji, smo organizirali več sestankov in posvetov, na katere smo povabili tako zagovornike kot nasprotnike rešitve. Po številnih diskusijah smo na enem izmed tovrstnih sestankov celo prišli do konsenza – tudi nasprotniki ukrepa so se strinjali, da je treba poskrbeti za preprečitev dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok. Kazalo je, da je ovira le še v tem, da operaterjem tega ukrepa ne dovoljuje zakon," pojasnjujejo na Spletnem očesu.

S spremembo zakona bi uredili tudi ta del, a so nasprotniki znova glasnejši. "Danes zakonsko rešitev imamo, kljub temu pa se zdi, da smo ponovno na začetku. Pojavljajo se namreč številni glasovi, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da ukrep blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge spolne zlorabe otrok, pomeni začetek konca svobode na internetu. Hkrati je zelo malo pozornosti namenjene temu, kaj pomeni, da ukrepa proti najbolj zavrženim vsebinam na spletu ne sprejmemo."

V dobi interneta žrtve spolnih zlorab niso nujno zlorabljene enkrat, ampak so ponovno zlorabljene vsakokrat, ko nekdo na internetu naleti na posnetke njihove zlorabe. Nekateri posnetki na internetu ostajajo desetletja. Prijavna točka Spletno oko

Na prijavni točki opozarjajo, da iz leta v leto organi pregona odkrivajo več in več mrež storilcev, vse več je aretacij in zaseženega je vse več materiala s posnetki zlorab. Internet storilcem omogoča do pred kratkim nepredstavljive možnosti izmenjevanja teh posnetkov in tudi okolja, ki jim nudijo podporo pri njihovih najbolj izprijenih dejanjih, opozarjajo in dodajajo, da je prav zato pomemben sprejem številnih premišljenih ukrepov, ki se osredotočajo na mejne skupine storilcev, vplivajo na manj ogledov tovrstnih vsebin ter ščitijo žrtve.

"Dejstvo, da tisti, ki so že globoko v breznu ogledovanja posnetkov, blokiranje lahko obidejo, nikakor ne pomeni, da ta nima učinka. Strokovnjaki opozarjajo, da prav enostaven dostop do posnetkov zlorab pogosto posameznika lahko vodi k temu, da začne redno obiskovati te strani. Storilec namreč v tem primeru lažje živi v zanikanju, da zgolj ogledovanje teh posnetkov ne pomeni nič slabega, da gre za 'zločin brez žrtve'. Blokiranje omogoča, da ta dejavnik pomembno omejimo, saj posameznik ob poskusu ogleda blokirane strani prejme nedvoumno opozorilo o zavrženosti in hkrati tudi o nelegalnosti ogledovanja teh vsebin. Manj ogledov pa pomeni manj povpraševanja po teh vsebinah in s tem manj zlorab in posilstev, ki so neizogibno potrebna, če želijo storilci zadostiti temu povpraševanju," opozarjajo na prijavni točki.

Prijavna točka Spletno oko v poročilu za 2015 ugotavlja skrb vzbujajoč trend, saj so na posnetkih spolnih zlorab vse mlajši otroci.
Prijavna točka Spletno oko v poročilu za 2015 ugotavlja skrb vzbujajoč trend, saj so na posnetkih spolnih zlorab vse mlajši otroci. FOTO: Thinkstock

Nasprotniki sprememb zakona v imenu zaščite svobode na internetu vztrajajo, da je vsebine spolnih zlorab enostavno odstraniti, denimo s pozivanjem ponudnikom internetnih vsebin ali s pridobitvijo ustreznih sodnih odredb, a ni tako, opozarjajo na prijavni točki. "Kljub sodelovanju številnih akterjev na globalni ravni pa v praksi to nikakor ni tako enostavno. V številnih državah po svetu preprosto ni sodelovanja med prijavnimi točkami, policijo in operaterji, ki bi omogočalo, da se ti posnetki umaknejo. Videi in fotografije spolnih zlorab otrok pa ne ostajajo dostopni zgolj v teh državah, temveč povsod – za zdaj tudi v Sloveniji in v vseh drugih državah, kjer blokiranje ni urejeno."

Zato na prijavni točki znova pozivajo k razumu, saj ima Slovenija z uvedbo možnosti blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok, priložnost, da naredi pomemben korak k zaščiti zlorabljenih otrok, ki se vedno znova pojavljajo na teh posnetkih. "Žal s tem ukrepom zlorab ne bomo izbrisali iz življenja teh otrok, lahko pa jim vsaj zagotovimo, da prikazov njihovih zlorab iz ozemlja Slovenije ni mogoče doseči z enim klikom," še dodajajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10