VIDEO: 'Dobro vemo, da dela namesto profesorjev opravljajo asistenti in študentje'

Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimirja Štruklja so prejeli več pisem njihovih članov, ki so ogorčeni zaradi visokih izplačil nekaterih posameznikov.

Po njegovem mnenju gre za upravičeno ogorčenost, ki temelji na dvojnosti, ko se je večina zaposlenih v javnem šolstvu v zadnjih šestih letih odrekala prihodkom ter so se zniževale plače in drugi prejemki, medtem ko so si nekateri priviligiranci in posamezniki, ki so imeli dostop do denarnih tokov, še naprej izplačevali visoke prejemke.

Opozoril je, da so krizo plačali in jo še plačujejo delavci, zaposleni v javnem sektorju, hkrati pa so se povečale razlike med bogatimi in revnimi. Po njegovih besedah je kupna moč slovenskih učiteljev v šolskem letu 2013/2014 padla od 13 do 17 odstotkov, kar je drugi največji padec v Evropi, takoj za grškim.

Zniževanje stroškov pri izobraževanju ni nedolžno, je opozoril. Pravi, da je treba zavarovati kakovost v javnem izobraževanju. "To se dogaja, ker plačilo javnih uslužbencev ni ustrezno. Če ima docent z doktoratom, ki je 20 let hodil v šolo, okoli 1000 evrov plače, je nekaj narobe," je poudaril. Dodal je, da ima nizko plačo, čeprav je opravil levji delež namesto prejemnikov visokih izplačil in "mu je morda zato padlo nekaj drobiža".

Zavzema se za raziskavo vseh vprašanj, ki se sprožajo ob javni objavi zaslužkov, in hkrati posvaril pred rokohitrskimi predlogi političnih strank, ki kažejo, da si politika ne želi sistemskih rešitev. Po njegovih besedah je treba natančno preveriti finančne tokove po fakultetah, kdo je dajal soglasje za izplačila. Zanimajo pa ga tudi povezave med zasebnimi podjetji in s.p.-ji ter fakultetami.

Razlaga ministrice za izobraževanje v odhodu Slavke Setnikar Cankar, da njeni avtorski honorarji izhajajo iz naslova tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, ga ni prepričala. Po njegovih besedah je namreč nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dodal.

Podpira namen ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki je napovedal, da se bo zavzel, da bodo javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije v prihodnje podvrženi stalnemu pregledu, objavljanje plač, transferjev, prihodkov pa naj bi učinkovito preprečilo anomalije, kakršne so bile ugotovljene. V oči mu je padel tudi direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David, ki je od junija 2003 prejel okoli 346.790 evrov.

Glede domnevno nerazumljivo visokih dohodkov finančnega ministra Dušana Mramorja v času, ko je služboval na ljubljanski ekonomski fakulteti, je napovedal, da bo zadevo komentiral šele, ko bodo znana dejstva. Opozoril pa je, da bi moralo v primeru razkritja podobnih zadev kot pri Setnikar Cankarjevi priti tudi do enakih reakcij. Po Mramorjevih ocenah pa je odstop Setnikar Cankarjeve zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal. "Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo možno kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu," je poudaril.

Na vprašanje, kako naj človek verjame, da fakultete nimajo denarja, pa je odgovoril, da težko. Obenem je nanizal, da fakultete nimajo denarja za peti letnik, da zaradi minusov znižujejo število predmetov. ''To kaže na dvojnost planetov, ki nimata nič skupnega,'' je dejal.

Ministrica je odstopila po objavi zaslužkov

Po razkritju protikorupcijske komisije, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov, se je izkazalo, da je ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar druga na seznamu največjih prejemnikov z naslova avtorskih in podjemnih pogodb. V 11 letih je poleg plače zaslužila še 636.069 evrov. Ministrica, ki je učitelje pozivala k brezplačnemu delu, je po objavi zaslužkov odstopila.

Zaradi velikega nasprotja med besedami in dejanji je odstop Setnikar Cankarjeve edina pot, je 6. marca poudaril Štrukelj. Takrat je dejal, da se mu zdi bistveno, da njen odstop ne bi pometel pod preprogo problema, ki je, da na univerzi očitno obstaja neka "elita oziroma kasta, ki je nadzirala tok denarja, v veliki meri javnih sredstev, po posameznih fakultetah in ga obračala v svoje žepe". Na drugi strani pa je "običajno univerzitetno ljudstvo životarilo in se ukvarjalo z resnimi problemi financiranja, tudi plač". Štrukelj zato upa, da se bo univerzitetno ljudstvo "zbudilo in s svojim aktivnim nastopom preprečilo, da bi se to nadaljevalo, kajti to je nedopustno".