Svetovni dan Zemlje je vsak dan, pravijo, le proslavljamo ga enkrat v letu. Kathleen Rogers, predsednica organizacije Earth Day Network, ki so jo v Washingtonu ustanovili prvi organizatorji dneva Zemlje, pravi, da so 22. april leta 1970 izbrali enostavno zato, ker je bila to sreda - del tedna, ko so imeli največ možnosti za veliko udeležbo ljudi na protestnem shodu. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj se je že ob prvem dnevu Zemlje v aktivnostih po ZDA združilo kar 20 milijonov ljudi. 45 let kasneje je na različne načine v aktivnosti vpletenih že več kot milijardo ljudi iz skupno 192 držav po svetu.
Ste danes sami že storili kaj dobrega za Zemljo? Ni težko, tudi majhni koraki štejejo Mreža 31 slovenskih okoljskih nevladnih organizacij imenovana Plan B za Slovenijo je sestavila poseben seznam stvari, ki jih vsak od nas lahko naredi za okolje, ob enem pa ne spreminja bistveno svojega življenjskega sloga. Svetujejo, da izberete vsaj eno od točk in jo poskusite upoštevati. |
Kako se je začelo?
Za razliko od nekaterih “svetovnih dni”, ima svetovni dan Zemlje že zelo stare korenine. Začetki segajo vse v 60. leta, ko je ljudi pričelo jeziti vedno večje onesnaževanje. "Nič nenavadnega ni bilo, če zaradi onesnaženosti zraka v času prometne konice nisi videl na drugo stran ulice," pravi Rogersova. Kljub naraščajočemu nezadovoljstvu, je tako imenovane zelene pobude politika večkrat preslišala, kar je močno ujezilo tedanjega senatorja Gaylorda Nelsona, sicer enega od prvih, ki je skušal opozarjati na slepo izkoriščevanje našega planeta.
Prvi dan Zemlje organizirali v stilu protivojnih protestov
Leta 1969 je senatorju prekipelo. Sklenil je, da bo organiziral protest po modelu protestov zoper vojne v Vietnamu. "Izgledali smo kot gangsterji," je dejal v enem svojih zadnjih intervjujev. Telegrame, pisma in telefonske klice so sprejemali z vseh koncev ZDA. Američani so tako prvič dobili pravo priložnost, da izrazijo svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo z njihovimi rekami, jezeri in zrakom. Izkoristili so jo z veliko vnemo.
Rezultati prvega dneva Zemlje: ZDA ustanovila državno okoljsko agencijo
"Zgodilo se je neverjetno, gore so se začele premikati,"dogodke, ki so jih sprožili s protestom na dan Zemlje, opisuje Rogersova. ZDA je namreč še isto leto ustanovila okoljsko agencijo in pozivi k izboljšanju zraka in voda so pritegnili pozornost politike.
Ideja obkrožila svet
V naslednjih letih je nekaj, kar je bilo prej komaj zaznavno, postalo svetovno gibanje. Skrb za okolje je dobivalo vse večjo težo, več kot 80 odstotkov prebivalstva razvitega sveta pa po podatkih organizacij, ki spremljajo okoljske trende, danes trdi, da se zaveda pomembnosti ohranjanja čistega okolja. Danes je cilj okoljskih organizacij na ta dan jasen — spodbuditi vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu ravnanju z okoljem, saj se je potrebno zavedati ranljivosti in enkratnosti planeta, na katerem živimo.
Fotografije dokazujejo, da bo sicer potrebno še veliko osveščanja:
2015 bo zelo razburljivo leto
Organizacija Earth Day Network ob 45. obletnici sporoča, da bo leto 2015 eno najrazburljivejših let v okoljski zgodovini. Na septembrskem Vrhu Organizacije Združenih narodov bodo vlade sveta določile pot za dosego globalnih ciljev trajnostnega razvoja, decembra pa bodo svetovni voditelji v Parizu sprejemali zavezujoči sporazum o podnebnih spremembah. Od rezultatov teh nalog je odvisna prihodnost planeta in tudi generacij, ki prihajajo za nami.
Slovenija ima jasno sporočilo: Ni razvoja brez čistega in zdravega okolja
Ne ekonomskega ne socialnega razvoja ne bo brez čistega in zdravega okolja. Takšno prepričanje v okoljskih pogovorih podpira tudi Slovenija, sporoča naše okoljsko ministrstvo. To je temelj za boljše življenje v prihodnosti. Ključno bo to, da omejimo rast globalne temperature na največ 2 stopinji Celzija nad temperaturami pred industrijsko dobo. Z obstoječimi zavezami zmanjševanja emisij tega cilja ne dosegamo, zato so potrebne nove.
Globalne temperature višje za 0,8, pri nas pa kar za 1,7 stopinje Celzija
Če so globalne temperature že sedaj višje za 0,8 stopinj, beležimo v Sloveniji dvakratna povišanja, za 1,7 stopinje. Slovenija je tudi sicer država, ki je v evropskem prostoru med bolj izpostavljenimi posledicam podnebnih sprememb, na kar nas v zadnjih letih vseskozi opozarja tudi narava s pojavom suš, poplav in spremembami vremenskih vzorcev. Zato je še toliko bolj pomembno, da opravimo svoj delež. Poleg podnebnih sprememb pa naš razvoj in obstoj ogrožajo tudi pomanjkanje surovin in vse težji dostop do njih ter upadanje biotske raznovrstnosti, ugotavlja ministrstvo.
Kako bomo svetovni dan Zemlje obeležili Slovenci?
Poleg tega, da bomo upoštevali osnovna načela - znižujmo, ugašajmo, reciklirajmo, hodimo - se po državi v sklopu svetovnega dneva Zemlje odvijajo različne aktivnosti. Z zavedanjem, da je zeleno gospodarstvo edina izbira za okolje in družbo ter hkrati tudi gospodarska priložnost, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z ostalimi pristojnimi pripravlja "Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo 2015-2016". Danes se s poslanico predsednika vlade Mira Cerarja pričenjava razprava o tem akcijsko usmerjenem programu.
Vozimo se z avtomobili, a se delamo, da nismo krivi za segrevanje ozračja
Poleg številnih aktivnosti, ki bodo potekale po slovenskih šolah, bodo danes potekali tudi različni dogodki, ki jih organizirajo okoljske organizacije. Društvo Planet Zemlja tako na primer začenja dvodnevno mednarodno Eko konferenco, na kateri bodo iskali odgovore na vprašanja, kot so: Kako se bo podnebje v Sloveniji spremenilo do sredine tega stoletja in na kaj se moramo pripraviti? Kaj lahko ukrenemo in kakšne odgovore nam na to vprašanje ponuja znanost? Prvi gost konference je svetovni popotnik Tomo Križnar, ki pravi, da smo vsi soodgovorni za trpljenje soljudi po svetu. V Darfurju bijejo boj za vodo, ki jo je tam vse manj prav zaradi segrevanja ozračja. Tistega segrevanja ozračja, za katerega je ob uporabi fosilnih goriv kriv vsakdo izmed nas.
V Mariboru pripravljajo prireditev pod geslom Ne izgubimo tal pod nogami, v Kopru pa informacijska točka EU vabi na delavnico recikliranja in ponovne uporabe.
V Ljubljani bo tudi premiera dokumentarnega filma o življenju in delu Sebastiana Salgada z naslovom Sol zemlje ter projekcija filma Nekoč je bil ledenik, ki ga je režiral Matjaž Fistravec. Predvajanje obeh filmov bo pospremil pogovor na aktualno tematiko.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.