Svetovni dan varčevanja: Slovenci se še vedno odločamo za banke

Danes je svetovni dan varčevanja. Praznujemo ga že od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. V času svetovne gospodarske krize je varčevanje zelo pomembno, a vse težje.

V Sloveniji, ki je veljala za eno najbolj varčnih držav v Evropi, sta večja brezposelnost in omejena rast plač zmanjšali zmožnost varčevanja gospodinjstev. Slovenija je tako lani na lestvici z 11,9-odstotno stopnjo varčevanja gospodinjstev v bruto razpoložljivem dohodku padla na deveto mesto, je sporočil statistični urad.

Gospodinjstva v Sloveniji so najvišjo bruto stopnjo varčevanja med evropskimi državami dosegla leta 2006. Takrat je ta znašala 17,5 odstotka, medtem ko je bilo povprečje v EU 11 odstotkov, v območju evra pa 13,6 odstotka. Ta stopnja je lani v Sloveniji kljub padcu ostala višja od povprečja v EU (11,4 odstotka), v primerjavi s povprečjem v območju evra (13,6 odstotka) pa je bila za skoraj dve odstotni točki nižja.

Prva po stopnji varčevanja gospodinjstev je bila lani s 16,7-odstotno stopnjo varčevanja gospodinjstev Nemčija. Sledile so Francija, Irska, Belgija, Norveška, Avstrija, Švedska in Italija. Za Slovenijo pa so se uvrstile Španija, Nizozemska, Češka, Finska, Danska, Velika Britanija in Portugalska.

Slovenci še vedno varčujejo tradicionalno

Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja v bankah. Po podatkih Banke Slovenije so imela konec leta 2011 največ finančnih sredstev, to je 39,2 odstotka, v obliki vlog pri bankah, vendar pa so se povečala za manj kot prejšnja leta.

Združenje bank Slovenije v sporočilu ob dnevu varčevanja navaja, da so po podatkih iz avgusta letos vloge gospodinjstev pri slovenskih bankah stabilne na ravni 14,5 milijarde evrov.

V združenju se zavedajo, da zaupanje varčevalcev ni pridobljeno enkrat za vselej, zato si bodo banke in hranilnice še naprej prizadevale, da bodo upravičile pridobljeno zaupanje.

Ob tem poudarjajo pomen varčevanja za omogočanje kreditov, pomen varčevanja in kreditov za investicije ter posledično za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Ob tem sta sicer dodatno potrebni obe obliki kapitala – kreditna in lastniška, bo pa po mnenju združenja lasten zgled domačih subjektov krepil zaupanje tudi na tujih trgih do celotnega slovenskega gospodarstva. Združenje še pravi, da mora biti pri tem aktivna tudi država z izvedbo čimprejšnjih ukrepov, ki so nujno potrebni za izboljšanje finančnega stanja in ponoven zagon gospodarstva ter investicij.