Predsednik Zveze Romov in predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc (Foto: Bogdan Miklič)

Na današnji dan leta 1971 je bil namreč v Londonu prvi svetovni kongres Romov. Tudi pripadniki romske skupnosti v Sloveniji ga bodo zaznamovali s številnimi prireditvami, na katerih bodo spomnili na ohranjanje svoje kulture in jezika. V Ljubljani in Mariboru letos prvič poteka Mesec romske kulture – Romano Čhon.

"Ta dan za Rome ni le simboličen, saj pomeni zgodovinsko dejstvo, da so Romi oziroma naši predniki sprejeli leta 1971 v Londonu določene sklepe, ki so v prihodnosti pokazali pravo pot romski skupnosti," je povedal predsednik Zveze Romov in predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc. Torej so se Romi tedaj v svetovnem merilu organizirali in sprejeli svojo ustavo, himno in tudi določili uradni naziv ljudstva, to je Romi, je dodal.

Za Rome po Mucu to pomeni, da jih treba v političnem in družbenem merilu upoštevati, jim dati možnost za uveljavitev na vseh področjih družbe, predvsem pa jim zagotoviti njihove pravice skozi določene zakonske in podzakonske akte, in to v vseh državah, v katerih Romi živijo. Za to mora poskrbeti tudi Evropska unija in njeni organi, je prepričan predsednik Zveze Romov.

Muc je ocenil, da je poleg Slovenije zelo malo držav, ki bi imele zakonsko urejen položaj romske skupnosti, hkrati pa tudi opozoril, da je v praksi premalo uresničenega. Ob tem je še dodal, da se tudi predstavniki Romov premalo zavedajo danih zakonskih možnosti, ki bi jih lahko izkoristili za izboljšanje svojega položaja v družbi.

Pahor za strpen dialog

Ob svetovnem dnevu Romov je njihove predstavnike v ponedeljek sprejel predsednik republike Danilo Türk. Ob tem je opozoril na pomen izobraževanja Romov in vključevanja romske skupnosti v različne programe štipendiranja za doseganje višjih stopenj izobrazbe, še posebej pa je izpostavil tudi problematiko položaja romskih žensk.

Tudi generalni sekretar Sveta Evrope (SE) Terry Davis je čestital Romom ob njihovem svetovnem dnevu. Poudaril je, da svetovni dan Romov nudi priložnost za vsakogar, vlade, mednarodne organizacije in civilno duržbo, da dokažejo, da kljub finančni in gospodarski krizi želijo nameniti čas, energijo in sredstva, da bi vsi Romi v Evropi uživali enake človekove pravice kot ostali evropski državljani.

Premier Borut Pahor se je danes srečal s predstavniki Sveta romske skupnosti in Zveze Romov Slovenije. Poudaril je, "da si moramo vsi, še zlasti v obdobju recesije, prizadevati za strpen dialog, ki pripomore k občutku sožitja med vsemi prebivalci Slovenije," so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Pahor uvodoma izrazil zadovoljstvo, da lahko sodelujejo ter skupaj poskrbijo "za dosego določenih premikov na področju reševanja odprtih vprašanj romske skupnosti."

Depriviligiran položaj

Romsko problematiko v Sloveniji ureja krovni zakon o romski skupnosti, ki ga je državni zbor sprejel leta 2007.

Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo. V primerjavi z narodnimi manjšinami Romi nimajo svoje matične države, temveč so potomci nomadskega ljudstva, ki je iz Indije prišlo v Evropo že pred 14. stoletjem. Romi so naseljeni skoraj po vseh evropskih državah.

Zaradi deprivilegiranega položaja in odrinjenosti na družbeni rob so se okrepila prizadevanja za večje vključevanje Romov v večini evropskih držav. V Evropi po nekaterih podatkih živi 15 milijonov Romov, največ v Romuniji in na Madžarskem.

Policija brutalno pretepla šest romskih otrok

Slovaško javnost medtem pretresa ogorčenje zaradi brutalnosti policistov nad tamkajšnjimi Romi, potem ko je prišlo na dan, da so policisti v mestu Košice na vzhodu Slovaške šest mladih Romov, dva sta bila stara le 13 let, prisilili, da se slečejo ter klofutajo in poljubljajo drug drugega, nato pa so nanje spustili pse.

Zgodbo o brutalnosti policistov v Košicah je razkril slovaški dnevnik Sme, slovaški Amnesty International pa je ocenil, da je poleg samega incidenta obsodbe vreden tudi odziv slovaških oblasti nanj. Kot so poudarili, namreč oblasti pri soočanju z rasno motiviranim nasiljem kažejo očitne pomanjkljivosti.

Vodja slovaške policije Jan Packa je sicer zatrdil, da so devet policistov zaradi dogodka že odpustili in proti njim vložili obtožnice zaradi zlorabe oblasti in izsiljevanja, suspendirali pa so tudi njihove nadrejene. Slovaški notranji minister Robert Kalinak pa je povedal, da ne razmišlja o odstopu, saj je šlo po njegovem pri incidentu v Kočicah za "posamezno napako in ne sistemsko pomanjkljivost policije“.

Kot je razkril časnik Sme, je bilo šest romskih fantov aretiranih zato, ker naj bi 21. marca oropali neko starejšo žensko. V štirih urah, kolikor naj bi bili priprti, so policisti s kamero na mobilnem telefonu posneli ponižujoče prizore, v katerih se norčujejo iz otrok.

Najhujši primer policijskega nasilja nad Romi na Slovaškem se je sicer zgodil leta 2001, ko so policisti 50-letnega Roma pripeljali na policijsko postajo, ga z lisicami priklenili na radiator, nato pa ga vso noč pretepali. Zjutraj so ga našli mrtvega. Njegovega napadalca so obsodili šele lani, in sicer na osem let in pol zapora.