Čeprav je državni zbor (DZ) ob obstrukciji poslancev SD, LDS, Zares in Lipe s 47 glasovi za in nobenim proti sprejel novi kazenski zakonik, so zdaj državni svetniki sprejeli odložilni veto. To pomeni, da mora zdaj DZ o zakonskem besedilu odločati znova, tokrat z večino najmanj 46 poslanskih glasov.

Državni svetniki so po odložilnem vetu na kazenski zakonik sprejeli še odložilni veto na novelo zakona o odvetništvu. Za veto je glasovalo 12 svetnikov proti pa devet.

Državni svetniki so na nov kazenski zakonik vložili odložilni veto. (Foto: POP TV)

Šturm zavrača očitke

Predlog za sprejem veta na kazenski zakonik je vložila skupina devetih državnih svetnikov, ki je opozorila, da je bil kazenski zakonik sprejet brez soglasja pravne stroke. Po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo "izkazano, da bi k tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost".

V razpravi je denimo svetnik Marijan Klemenc opozoril, da stroka pri pripravi zakonika ni bila dovolj upoštevana, spremembe pa so preveč zapletene in nedorečene. Gre za premalo pretehtan poseg v temelje kazenskopravnega sistema, sprejete spremembe pa bodo povzročile velike težave. Svetnik še meni, da gre za "politični konstrukt", saj je jasno, da se je politika vmešala v stroko.

Minister za pravosodje Lovro Šturm je očitke predlagateljev zavrnil. Kot pravi, se zakonik ni sprejemal v naglici, saj besedilo temelji na ugotovitvah in predlogih več kot desetletje trajajočih razprav. Zakon je bil v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi dlje, kot so običajno drugi zakoni, še pravi Šturm.

Svetniki so omenjenemu zakoniku očitali tudi, da predstavlja usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer. Tudi te navedbe je Šturm zavrnil. Pravi namreč, da zakonik sledi ideji o možno rehabilitaciji storilcev in omogoča prestajanje kazni z družbeno koristnim delom.

Ministrstvo za pravosodje je sicer začudeno nad dejstvom, da so med predlagatelji veta predvsem predstavniki sindikatov. Pravijo, da novi zakonik v posebnem poglavju bistveno podrobneje, natančneje in ustrezneje ureja prav varstvo pravic delavcev. Tako je v besedilu Kazenskega zakonika inkriminirano šikaniranje na delovnem mestu, zagotovljeno varstvo delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka in določeno kaznivo dejanje zaposlovanja na črno.

Šturm zavrača očitke svetnikov. (Foto: POP TV)

Veto tudi na novelo zakona o odvetništvu

Predlagatelji veta na novelo zakona o odvetništvu so ocenili, da je novela sprejeta v nasprotju z vsaj dvema členoma ustave - 137., ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica, ter 74., ki govori o svobodi gospodarske pobude.

Po mnenju prvopodpisanega pod predlog za odložilni veto svetnika Mihaela Jenčiča je novela v nasprotju s 137. členom ustave zato, ker določa, da odvetniške tarife, ki so bile prej prepuščene trgu in odvetnikom samim, po novem določa zakon o odvetniški tarifi. S tem je po njegovem mnenju zakonodajalec posegel tako v neodvisnost odvetnikov, kot tudi v njihovo svobodno gospodarsko pobudo.

Novela zakona po mnenju svetnika napačno ureja tudi vprašanje disciplinskih postopkov, ki jih lahko zoper odvetnike vložijo njihovi klienti. Novela namreč po njegovih besedah predvideva, da se lahko klient pritoži na disciplinsko komisijo, katere večino članov pa ne imenuje odvetniška zbornica, ampak sodniški svet in drugi organi. S tem po njegovih besedah zbornica izgublja svojo samostojnost.

Šturm je v odgovoru na predlog za veto vse omenjene očitke zavrnil. Kot je dejal, novela, ki je bila sprejeta, sicer res določa, da so odvetniške tarife določene z zakonom, vendar pa istočasno tudi določa, da je vedno možen tudi drugačen dogovor med odvetnikom in stranko.

Prav tako po njegovih besedah novela odvetnikom ne odvzema večine pri odločanju o disciplinskih zadevah. Kot je dejal, imajo odvetniki na prvi in drugi stopnji odločanja v disciplinskih postopkih še vedno večino.