'Dokaz, da Slovenija pripada civiliziranim državam'

Zato pa so izglasovali veto na detektivsko novelo.

Državni svet je z 12 glasovi in 17 glasovi proti zavrnil predlog za odložilni veto na dopolnitve zakona o policiji, ki jih je državni zbor izglasoval v ponedeljek. Predlog je podala skupina svetnikov, ker naj bi novela dopuščala možnost politizacije policije.

Prvopodpisani pod zahtevo za veto državni svetnik Rastislav Reven je v uvodu v razpravo opozoril, da je čudno že to, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) deluje, medtem ko se pravna podlaga za njegovo ustanovitev določa šele v dopolnitvah zakona o policiji.

Moti ga tudi, da bo direktor urada odgovoren ministrici za notranje zadeve in ne direktorju policije. To po njegovem mnenju pomeni politizacijo policije. Zakon je po njegovem mnenju usmerjen v nedotakljivost direktorja NPU in daje možnost političnega izkoriščanja. Sicer pa meni, da mora vsak zakon biti dodelan, nedvoumen, česar za tega ne more trditi.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Goran Klemenčič je te pomisleke zavrnil. Zakon po njegovem mnenju direktorju urada daje določeno avtonomijo, a ga ne podreja ministrici za notranje zadeve. Zavrnil je tudi očitke o tem, da za delovanje urada v tem trenutku ni pravne podlage.

Veto na detektivsko novelo

Državni svet je sicer s 27 glasovi za in enim proti izglasoval veto na novelo zakona o detektivski dejavnosti, ki jo je državni zbor sprejel v ponedeljek. Predlagatelje veta v noveli moti določba, ki črta aktivno znanje slovenskega jezika s seznama pogojev za pridobitev detektivske licence.

Bogomir Vnučec, predsednik komisije DS za državno ureditev, ki je predlagala veto, je uvodoma pojasnil, da je komisija opozorila na kršitev 11. člena ustave, ki govori o tem, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Za tiste, ki nameravajo opravljati detektivsko dejavnost v Sloveniji, je po mnenju komisije nujno, da obvladajo slovenščino. Ko se črta pogoj znanja jezika, pa je kršena tudi pravica potrošnika, da komunicira v svojem lastnem razumljivem jeziku, je pojasnil Vnučec.

Ne tudi noveli o izbrisanih

Svetniki so zavrnili tudi veto na novelo zakona o izbrisanih, izid glasovanja pa je bil zelo tesen. Predlog je dobil 15 glasov za in le enega več proti.

Predlagatelji veta so med drugim opozarjali na morebitne finančne posledice sprejema novele, kar je danes v njihovem imenu ponovil svetnik Alojz Kovšca. Opozoril je, da bodo odločbe predstavljale podlago za odškodnine. Ob tem je še poudaril, da se je skozi leta povečalo tudi število t. i. izbrisanih, in sicer s 18.305 na 25.671, pri čemer pa po njegovih besedah ni zagotovila, da to število ne bo še naraslo. Prav tako pričakuje, da se bo glede na socialne razmere povečalo tudi število odškodninskih zahtevkov.

Državni sekretar Klemenčič mu je odgovoril, da nikomur nič ne podarjajo, pač pa ljudem zgolj odpirajo možnost, da se jim vrne, kar jim je bilo protipravno odvzeto. S tem zakonom se sodni postopki ne odpirajo, nihče pa po njegovih besedah ne more ljudem preprečiti, da bi vlagali tožbe.

V razpravi je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič med drugim dejal, da nihče nima pravice nekomu odvzeti stalnega bivališča ali ga izbrisati iz registra stalnih prebivalcev. To je civilizacijska norma in sprejem tega zakona je kriterij, da Slovenija pripada civiliziranim državam, je menil Kavčič ter napovedal, da veta ne bo podprl.