Svetniki v sredo o odložilnem vetu na zakon o tujcih

Pod zahtevo za sklic seje državnega sveta (DS), na kateri bodo odločali o odložilnem vetu na minuli teden sprejeto novelo zakona o tujcih, je državni svetnik Samer Khalil zbral dovolj podpisov, so potrdili v DS. Svetniki bodo o vetu odločali v sredo.

Prvopodpisani pod zahtevo je torej svetnik Khalil, ki je član interesne skupine lokalnih interesov. Kot je minuli konec tedna pojasnil za Radio Slovenija, so ga zmotila zlasti povsem nasprotujoča si stališča predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika DZ Milana Brgleza glede omenjene novele. "Oba sta pravnika, skrbi pa me predvsem, ker je Brglez tudi predsednik zakonodajnega telesa naše države. Ustava daje velik poudarek človekovim pravicam, prav tu pa se krešejo mnenja, koliko sprememba zakona vpliva na že ratificirane in podpisane mednarodne sporazume in konvencije," je dejal za radio.

Kot so v obrazložitvi zapisali predlagatelji odložilnega veta, je bil sporen že sam proces sprejemanja zakona, ki poleg vsega krši  slovensko ustavo, mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija ratificirala, med njimi še posebej očitno Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 ter njen Protokol iz leta 1967, pa tudi Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sprejeti zakon po prepričanju domačih in tujih strokovnjakov v večih točkah hudo krši človekove pravice. 

Proti zakonu so bili tudi nekateri poslanci iz koalicijskih vrst

DZ je novelo zakona, ki jo spremljajo očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom, sprejel s 47 glasovi za in 18 proti. Proti je glasovalo kar nekaj poslancev koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. Proti so bili še v ZL.

Novela predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi v času zaostrenih migracijskih razmer omejil pogoje za vstop tujcev v državo. Ukrep bo predlagala vlada, DZ pa ga bo moral potrditi z absolutno večino. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa, ki bo lahko trajal največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v postopku sprejemanja zagotavljala, da gre le za skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.

Brglez pa je v obrazložitvi svojega glasu na seji DZ dejal, da ne more glasovati za zakon, za katerega meni, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. "Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi," je dejal in izrazil tudi bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.

Če bo državni svet sprejel veto na novelo, bo morala v ponovnem glasovanju v državnem zboru dobiti podporo absolutne večine poslancev. V zraku je tudi ustavna presoja novele, o kateri se veliko govori, nihče pa je še ni dejansko napovedal.