Osem let po domnevno spornih postopkih pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok za stečajnega upravitelja Braneta Goršeta. Na zatožno klop je sedel tudi Jože Šuštaršič, ki je kupil terjatve HKS Sicure.
Obtožnica Goršeta bremeni zlorabe položaja upravitelja pri škodljivi prodaji premoženja v stečajnem postopku HKS Sicure. Šuštaršič pa je obtožen napeljevanja k zlorabi položaja. Gorše in Šuštaršič sta na predobravnavnem naroku imela možnost priznati krivdo ter si tako znižati kazen. Če bi obtoženca priznala krivdo, bi tožilstvo za Goršeta predlagalo dve leti in 10 mescev zapora ter denarno kazen 500 dnevnih zneskov, za Šuštaršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen 350 dnevnih zneskov.
Vendar ne Gorše ne Šuštaršič krivde nista priznala. Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc je pojasnil, da bo predlagana kazen ob koncu sojenja bistveno višja, kot je bila ponujena kazen v primeru priznanja. Ermenc je dodal, da so bili upniki HKS Sicure zaradi očitanih kaznivih dejanj oškodovani za približno 170.000 evrov.
Zahtevali izločitev predsednika senata
Zagovornik Goršeta, odvetnik Milan Jelenič, je sicer na preodbravnavnem naroku zahteval izločitev predsednika senata Srečka Škerbca, saj je ta bil član izvenobravnavnega senata, ki je uvedel preiskavo zoper obtoženca, čeprav se preiskovalni sodnik s tem ni strinjal.
Po mnenju Jeleniča zato sodnik v tej zadevi ne more biti nepristranski, saj si je o zadevi že ustvaril mnenje in se je enkrat že opredelil do obtožnice, prav tako pa se je seznanil z dokazi, ki so bili pozneje izločeni. Šuštaršičev zagovornik Gorazd Fišer se je pridružil zahtevi za izločitev Škerbca.
Škerbec je pojasnil, da ni nobenih procesnih ovir, da član izvenrazpravnega senata ne bi pozneje v isti zadevi tudi sodil. Odločitev o tej zahtevi bo Škerbec kljub mnenju, da ni razlogov za njegovo izločitev, prepustil predsedniku okrožnega sodišča.
Spomnimo ...
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto za tem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šuštaršiču. Šuštaršič je nato leto pozneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.