Med vsemi slovenskimi rekami s hidroelektrarnami je najbolj suha Sava. Pretok Save pri Medvodah trenutno znaša le 70 odstotkov najnižjega povprečnega pretoka. Manj kritični sta za Drava in Mura, saj izvirata tam, kjer se sneg še topi. Tako je pretok Mure pri Gornji Radgoni nižji le za 5 odstotkov.
Na agenciji za okolje so pravijo, da se hidrometeoreloška suša pojavi vsakih 2-5 let. Zaskrbljujoče pa je predvsem to, da letošnja suša traja zelo dolgo, je pojasnil Igor Stojan z agencije za okolje. Zaradi dolgotrajne suše slovenske elektrarne proizvedejo komaj polovico načrtovane električne energije. Proizvodnja Dravskih elektrarn je v enem tednu padla za 20 odstotkov. Nuklearna elektrarna Krško, ki jo hladijo s Savo, pa obratuje zgolj z 80 odstotki celotne moči, saj bi sicer reko preveč segreli.
Kot je dejal Marjan Novšak iz NEK, ta že od junija obratuje z 20 nižjo močjo, julija pa je obratovala s povprečno 15 odstotkov nižjo močjo. V kolikor se bodo take razmere nadaljevale, bodo v NEK obratovali z nižjimi močmi, je še dodal Novšak. Za izboljšanje razmer bi bila potrebna precejšnja količina padavin. Kot je pojasnil Strojan, bi bile potrebne nekaj dnevne padavine, da bi se pretok rek dvignil na normalno raven, česar pa v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Padavine lahko namreč pričakujemo šele na začetku jeseni.
ŠTOKELJ: DOBAVA ELEKTRIKE NEMOTENA
O morebitnih redukcijah elektrike zaradi pomanjkanja padavin in posledično manjšega obratovanja elektrarn smo se pogovarjali s predstavnikom Holdinga Slovenske elektrarne, dr. Tomažem Štokljem.
So razmere tako kritične, da na Holdingu razmišljate o redukcijah elektrike?
Treba je opozoriti, da tisti, ki odloča o redukcijah je sistemski operater torej Eles. Medtem ko na Holdingu lahko komentiramo stanje predvsem z vidika enega glavnih dobaviteljev in tistega, ki je prevzel večji del rizikov večine slovenskih proizvajalcev.
Trenutno je stanje res nekoliko bolj zapleteno, ker je hidroproizvodnja za približno 30 odstotkov manjša od predvidevane, kar pomeni da je več kot 30 odstotkov nižja od letnega povprečja. Poleg tega pa neugodne hidrometeorološke razmere vplivajo na manjšo proizvodnjo Nuklearne elektrarne Krško, katere proizvodnja je znižana za približno 15 odstotkov, kar je prav tako pod planirano proizvodnjo oziroma 25 odstotkov pod maksimalno močjo. Vse skupaj za zdaj uspevamo reševati brez posledic in Holding opravlja vse svoje pogodbene obveznosti do svojih kupcev. V kolikor ne bo prišlo do večjih izpadov, pričakujemo, da tudi v bližnji prihodnosti ne bi smelo biti nedobave elektrike in torej morebitne redukcije.
Bi morali zaradi zmanjšane proizvodnje morda elektriko še dodatno uvažati?
Takoj ko smo po 19. aprilu vedeli, da bomo dobivali le polovico proizvodnje NEK, smo uvozili določene količine električne energije na tedenski oziroma dnevni osnovi in v tem obdobju iščemo vse razpoložljive kapacitete za uvoz električne energije, poleg tega pa angažiramo tudi dražje enote, ki sicer služijo Holdingu kot neke vrste rezerva. V takšnih trenutkih kot je ta, ko je pomanjkanje energije so takšne enote zelo dobrodošle in tudi cene so zelo konkurenčne.
Se bo zaradi tega do konca leta podražila tudi elektrika?
Cene trenutno zelo nihajo. V zadnjem tednu so med 30 in 300 evrov za posovno električno energijo. Za primerjavo naj povem, da je bila cena za celo leto je bila povprečna cena na nemški borzi 20 evrov, zdaj pa govorimo o cenah med 30 in 300 evri. Posamezne konične ure pa dosegajo še bistveno višje vrednosti.
Vse skupaj jasno, da vpliva na poslovanje Holdinga. Po drugi strani pa smo z vsemi našimi kupci sklenili dolgoročne pogodbe, letne pogodbe, ob tem seveda obstaja določen riziko. Tako da naši kupci sprememb cen ne občutijo.
