Po novem je iz Supervizorja razvidno, koliko avtorskih honorarjev so posameznikom izplačali subjekti javnega sektorja od 1. januarja 2003 do marca letos, je povedal predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec. Največ javnih sredstev za podjemne in avtorske pogodbe je namenjenih v letih 2008, 2009 in 2010, in sicer čez 100 milijonov evrov na leto. S sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ pa se je znesek po njegovih besedah znatno zmanjšal.
Po izsledkih Supervizorja je bilo štirim osebam v 11 letih prek podjemnih in avtorskih pogodb izplačanih tudi več kot pol milijona evrov. Med njimi je na drugem mestu ministrica za izobraževanje znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je po podatkih Supervizorja prejela okoli 636.000 evrov. Večino denarja je dobila iz Fakultete za upravo, katere dekanja je bila pred nastopom ministrske funkcije. Predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je ogorčen, saj je učitelje pozivala, naj brezplačno opravijo dodatno učno pomoč.
Med največjimi zaslužkarji so poleg ministrice še sodni tolmač Abdulaziz Počinka, ki je s 769.417 evri na prvem mestu. Na seznamu so tudi profesor na Fakulteti za upravo Mirko Vintar z okoli 570.000 evri in upokojeni profesor na Fakulteti za upravo Srečko Devjak s 526.000 evri. Med njimi je tudi profesor na Ekonomski fakulteti Maks Tajnikar, ki je dobil okoli 420.000 evrov. Kar 50 fizičnih oseb je sicer dobilo nakazila, ki presegajo 250.000 evrov. Vsaj deset tisočakov je dobilo kar 20.217 fizičnih oseb. Preverite, kdo so največji zaslužkarji!
Komisija ne izključuje možnosti, da je bila pri posameznih primerih kršena dolžnost izogibanja nasprotja interesov. Kot primer navajajo ugotovitev, da je poslovodna oseba fakultete v času dekanskega mandata prejemala transakcije iz naslova avtorskih oziroma podjemnih pogodb. Čeprav ni govoril poimensko, je bila ravno zdajšnja ministrica Setnikar Cankar prej dekanja Fakultete za upravo.
Komisija je tudi posumila, da je prišlo do kršitev obveznosti v zvezi s prepovedjo opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Zato je na lastno pobudo uvedla sistemsko preiskavo, pri kateri bodo ugotavljali, ali je pri posameznih primerih dejansko prišlo do kršitev določb zakona in integriteti in preprečevanju korupcije. Prav tako bo sistemsko pregledala upravičenost sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, predvsem pri proračunskih porabnikih, ki jih sklepajo največ oziroma izplačujejo najvišje zneske.
Sicer je za izplačila avtorskih in podjemnih podob od leta 2003 največ porabila Radiotelevizija Slovenija, 78.298.019,97 evra. Z dobrimi 57 milijoni sledi Univerza v Mariboru, obrambno ministrstvo, ki je zasedlo tretje mesto, pa je v zadnjih 11 letih za omenjene pogodbe nakazalo slabih 20 milijonov evrov. Še devet proračunskih uporabnikov so avtorske in podjemne pogodbe stale več kot deset milijonov. Med njimi so štiri ljubljanske fakultete in Univerza na Primorskem.
Supervizor odslej vsebuje tudi anonimizirane podatke o plačah, kreditih, socialnih prispevkih in izplačilih bolniških odsotnosti javnih uslužbencev, o izplačilih pokojnin, kmetijskih subvencijah in štipendijah. Objavljeni so tudi skupni anonimizirani podatki o plačah, kreditih in socialnih prispevkih javnih uslužbencev in anonimizirani podatki o kratkoročnih invalidskih dodatkih. Na voljo so tudi podatki o transakcijah subjektov, ki so zavezani k informacijam javnega značaja.
KOMENTARJI (829)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.