Državni svet je sprejel odložilni veto na zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Veto je podprlo 17 svetnikov, 15 jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali. To pomeni, da bodo morali poslanci v državnem zboru o zakonu znova glasovati.
- da se s "prisilnimi" zakonski instrumenti sili odločevalce k hitremu in s tem nekvalitetnemu odločanju,
- da se ustvarjajo nove pravice,
- da se širi krog upravičencev iz tujine,
- da se uvajajo nova pravna sredstva izredne obnove že končanih denacionalizacijskih postopkov,
kar pomeni, da:
- zakon kaže na neodgovornost vlade in njen cilj, da se denacionalizacijskim upravičencem vrne čim več premoženja ne glede na posledice,
- se bodo s tem zakonom ustvarile nove krivice,
- bo prišlo do izsilitev hitrih in nekvalitetnih odločitev in s tem zadovoljitev koristi posameznih denacionalizacijskih upravičencev na račun nastanka novih obveznosti zavezancev, še zlasti države, kar pomeni, da bo zakon povzročil nove javnofinančne stroške,
- se bo nekaterim denacionalizacijskim upravičencem po tem zakonu vrnilo dvakrat več kot bi se moralo,
- da bomo dobili denacionalizacijske tajkune. Državni svet
V imenu skupine svetnikov, ki so veto predlagali, je Jože Mihelčič poudaril, da podpirajo prizadevanja vlade, da se podržavljeno premoženje vrne čim prej, vendar pa menijo, da posamezni zakonski členi dajejo možnost širitve kroga upravičencev in bodo povzročili nove javnofinančne stroške. Zakon daje možnost ponovnih zahtevkov za zadeve, ki so že pravnomočno končane ter pušča odprto vprašanje najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, je opozoril. Ocenil je še, da zakon stremi k podobnemu načinu vračanja premoženja, kot je bil ob njegovem odvzemu - nekemu revolucionarnemu načinu s postavljanjem rokov sodiščem. Minister za pravosodje Lovro Šturm je vse očitke zavrnil. Toliko netočnosti in nesmislov kot ob tem zakonu v zadnjih desetih letih še ni slišal, je dejal.
Več upravičencev?
Vlada Republike Slovenije je v predlogu zakona zapisala, da ne sme priti do širjenja kroga upravičencev niti do nastanka novih obveznosti zavezancev, še zlasti države. Pa vendar, so v pojasnilu predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju zapisali državni svetniki, bi bili po novem do vračila podržavljenega premoženja upravičeni tudi številni tuji državljani – na primer Italijani in Avstrijci, ki svojih zahtevkov doslej niso mogli uveljavljati. In to kljub temu, da slovenski državljani v njihovih državah te pravice ne morejo uveljavljati. Pravosodni minister je te trditve zavrnil kot netočne.
Dodajajo še, da bi zakon silil k hitremu odločanju, "sodišča bodo prisiljena delati po načelu hitre pravice“. "Slednje pa tudi kaže na pravi namen ministra Šturma, in sicer izsilitev hitrih in nekvalitetnih odločitev in s tem zadovoljitev koristi posameznih denacionalizacijskih upravičencev na račun nastanka novih obveznosti zavezancev, še zlasti države, kar pomeni, da bo zakon povzročil nove proračunske in javnofinančne stroške,“ so zapisali na državnem svetu.
Šturm v konfliktu interesov?
Državni svetnik Andrej Rus pa je omenil da je Šturm kot član suverenega vojaškega reda Malte v neke vrste konfliktu interesov. "Ni nobena skrivnost, da je eden močnih upravičencev Rimskokatoliška cerkev, katere promocijo in podporo je dolžan delati kot vitez malteškega reda," je še dejal. Minister je vse očitke zavrnil.
Svetniki vladi očitajo, da financira katoliško cerkev v Sloveniji. Objavljamo odlomek iz poročila, ki so ga poslali Cukjatiju:
"Državni svet se zaveda, da je med večjimi projekti Vlade ostalo zgolj dokončanje denacionalizacije. Zato se ni čuditi, da se je odločila, da bo proti koncu mandata pripravila pravi "denacionalizacijski ognjemet". Plamen je to področje obsijal z vračanjem v naravi in odškodnino mariborski nadškofiji za objekte na Vrbanski cesti, ki jo je Vlada diskretno potrdila. Gre za eklatanten primer izvenproračunskega financiranja RKC.
Že iz podatkov finančnega ministrstva izhaja, da je denarna odškodnina, ki jo je za nezmožnost uporabe šolskega objekta v Mariboru skupno prejela Nadškofija Maribor, 5,3-krat tolikšna, kot so bile vse druge denacionalizacijske odškodnine, izplačane iz proračunov zadnjih treh let. In še: ta odškodnina ima protivrednost 143.070 obveznic SOS2E Slovenske odškodninske družbe (vrednost ene je 51,13 evra) in za desetino presega do zdaj največje izdano število obveznic posamičnemu prejemniku. Gre za eklatanten primer izvenproračunskega financiranja RKC.
Po podatkih ministrstev je skupna vrednost vrnjenega premoženja v denacionalizaciji 1 milijarda 426 milijonov evrov; gre za skupno vrednost premoženja, seštetega na podlagi zahtevkov, ki so bili vloženi do leta 2005.
Katoliške cerkve, njihove ustanove, posamezni redi ali njihovi pravni nasledniki so bili in so ene večjih upravičenk v denacionalizaciji, saj so zahtevale vračilo premoženja v skupni vrednosti 233,222 milijona evrov, do sedaj pa je bilo odločeno o premoženju v skupni vrednosti 144,169 milijona evrov. Od skupne vrednosti odločenega premoženja pa je bilo ugodno rešenih zahtevkov za 135,1 milijona evrov, kar predstavlja 93,7 odstotka vrednosti vsega odločenega premoženja. Zato ni čudno, da se vlada zavzema za takšne rešitve, da bi v čim večjem številu primerov prišlo do vračanja v naravi po hitrem postopku.“
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.