Šturm v primeru Paravinja kršil dolžnosti, a znakov korupcije ni

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila svoje ugotovitve o sumu korupcije nekdanjega ministra za pravosodje Lovra Šturma. Gre za primer neizročitve Dragana Paravinje, voznika tovornjaka, ki je osumljen poskusa posilstva in umora 17-letne Hrvatice Antonije Bilić. Ugotovili so, da je Šturm s tem, ko ni odločil o njegovi izročitvi, kršil dolžno ravnanje ter da za to ni imel pravne podlage.

Spomnimo, da so Paravinjo slovenski policisti leta 2007 prijeli na podlagi srbske mednarodne tiralice. V Srbiji je bil sicer obsojen na štiri leta in pol zapora zaradi poskusa posilstva in zaradi posilstva v letu 1996, a je pred začetkom prestajanja kazni pobegnil. Srbija je zato zahtevala njegovo izročitev. Paravinja, ki ima sicer hrvaško in srbsko državljanstvo, je v Sloveniji na prostosti čakal na slovensko odločitev o izročitvi. Medtem je zaprosil za azil, a prošnja je bila zavrnjena. Pooblaščenec osumljenega in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je nato 22. avgusta 2007 na ministrstvo poslal predlog, da naj se s postopkom izročitve počaka do ustavne pritožbe. Kljub sklepom okrožnih sodišč v Ljubljani in Kranju ter obvestilu Sektorja za mednarodno pomoč, v katerem so Šturma obvestili, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev, je tedanji minister 23. avgusta 2007 odredil, da se s postopkom počaka do odločitve Ustavnega sodišča ter pozneje do konca postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. S prihodom Aleša Zalarja leta 2009 so odločbo o dovolitvi izročitve vendarle izdali, a Paravinja je pobegnil iz Slovenije.

Šturm je svoje dejanje opravičeval z besedami, da mu je takratni zakon nalagal, da se v primeru ustavne pritožbe izvršitev odločitve nižjega sodišča začasno ustavi. Zalar je menil drugače, in sicer da je ustavno sodišče o tem primeru odločilo že 18. decembra 2007 in da bi moral takratni minister podpisati odlok. Odločanje o tem, kdo je ravnal prav in kdo napak, je predal v roke Komisije za preprečevanje korupcije.

Komisija ugotovila, da je Šturm kršil dolžno dejanje

Protikorupcijska komisija je v ugotovitvi zapisala, da je postopek trajal predolgo, tedanji minister pa ni imel pravne podlage za zavlačevanje s sprejemom odločitve glede izročitve. Tovrstni postopki se običajno rešijo v enem mesecu, primer Paravinje pa od maja 2007 do izteka Šturmovega mandata avgusta 2008 ni bil rešen. To po navedbah komisije pomeni, da je ministrovo ravnanje odstopalo od utečenih postopkov v tovrstnih primerih, na to pa je bil s strani strokovne službe večkrat opozorjen.

Kljub temu da je po navedbah komisije maja 2007 pravosodno ministrstvo od Okrožnega sodišča v Kranju prejelo dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev, minister tega ni podpisal. Ministrovo ravnanje je "ustvarilo videz arbitrarnosti", v strogo pravnem smislu pa je pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, kot ga predvideva zakonodaja, ugotavlja komisija.

Komisija: Šturmovi argumenti so slabi, a korupcije ni videti

Komisijo je zmotilo predvsem to, da Šturm svojega ravnanja ni pojasnil oziroma vsebinsko utemeljil razlogov, zakaj ni ravnal strogo po črki zakona. Tako je njegovo ravnanje ostalo nepojasnjeno in netransparentno, so zapisali in nadaljevali, da to ruši zaupanje strokovnih služb ministrstva v objektivnost in nepristranskost ministra ter ogroža integriteto ministrstva v celoti. Kljub vsemu pa sum korupcije očitno ni bil upravičen. Kot so namreč še zapisali v danem primeru, ni bilo mogoče ugotoviti, da bi Šturm za zavlačevanje zahteval ali sprejel plačilo ali kakršne koli druge koristi. Teh mu niti ni nihče ponudil, zato ne morejo govoriti o korupciji, še pravijo.

Krivic odgovarja: Za take lekcije so hudo nekvalificirani!

Krivic, ki je pred dvema mesecema podal pravno mnenje o tem primeru, je v odzivu na ugotovitve komisije danes poudaril, da je protikorupcijska komisija "nekritično nasedla lanski Zalarjevi očitno politično motivirani prijavi zoper njegovega ministrskega predhodnika Šturma". Dejal je, da se je zdaj potrdilo, da v primeru ni ne duha ne sluha niti o sumu korupcije.

Menil je še, da se je komisija, potem ko ni mogla ugotoviti korupcije, "samovoljno preobrazila v nekakšno inšpekcijo za upravni postopek" in Šturmu, profesorju upravnega prava in nekdanjemu predsedniku Ustavnega sodišča, deli lekcije o vodenju upravnega postopka. "Za take lekcije pa so ne le nepristojni, ampak očitno tudi strokovno hudo nekvalificirani," je ocenil.

Krivica pri ugotovitvah komisije še posebej zaskrbljuje "črkobralsko", torej povsem zgrešeno razumevanje prava. "Kadar sta lahko ogroženi tako temeljni človekovi pravici, kot sta pravica do svobode in pri vprašanjih azila celo pravica do življenja, je povsem jasno, da morajo biti vsa ta pravna sredstva izčrpana – in prav zato je dobro znano, da v tujini ekstradicijski postopek lahko traja tudi več let," je pojasnil Krivic.

Glede trditve komisije, da trajanje tega postopka ne bi smelo odstopati od običajnih hitrih odločitev, pa se Krivic sklicuje na ustavno načelo enakosti pred zakonom, po katerem je v enakih primerih treba odločati enako, v različnih pa različno.

Sojenje Paravinji bodo začeli 1. marca

Sojenje Paravinji, ki ga je BiH, potem ko so zanj decembra lani potrdili 34 mesecev zaporne kazni zaradi poskusa posilstva ženske na območju Sarajeva leta 2002 in ga prejšnji teden znova izročila Hrvaški, bodo sicer začeli 1. marca v Šibeniku, je danes potrdil odvetnik Branko Baica, ki so ga Paravinji določili po uradni dolžnosti. Kot je poudaril, bo zahteval, da bo sojenje odprto za javnost, ker je to v interesu njegova klienta. Pojasnil je, da bodo odločitev o tem sprejeli na prvem pripravnem naroku.

"Državno tožilstvo, ki je proti Paravinji novembra lani vložilo obtožnico, se bo namučilo pri dokazovanju odgovornosti Paravinje za kaznivo dejanje umora in poskusa posilstva, ker do danes niso našli trupla žrtve," na svoji spletni strani danes ocenjuje hrvaški časnik Vjesnik. Izginulo Hrvatico so sicer nazadnje videli 7. junija lani, njenega trupla pa niso našli niti po obsežni preiskavi. Časnik še dodaja, da proti Paravinji obstaja malo materialnih dokazov, spominja pa, da so sodišča na Hrvaškem v preteklosti v nekaterih primerih posameznike kaznovala za umore, ne da bi našli trupla njihovih domnevnih žrtev.

Poleg obtožb za poskus posilstva in umor Bilićeve 44-letnega Paravinjo na Hrvaškem bremenijo tudi poskusa posilstva še enega dekleta na območju Dalmacije.