Za študente na voljo več kot 14.500 ležišč

ma daj tko sam dnar požerajo, lahko bi obstajal brezplačni genijalni študij

seks, droge in rokenrol. študentski dom.

Kaksne subvencije ? Danes zadnui datum studentje nevedo ce so sploh sprejeti!

to je zopet svojevrsten paradoks države : )) povečujejo se vpisna mesta, število postelj je ostalo na ravni kot pred leti : ))) jaz sem imela to srečo, da nisem bila daleč od fakultete, vem, da so že takrat nekateri ostajali brez sobice, čeprav so bili zelo oddaljeni : )))

UKINIT TO LAŽNO SOCIALO. NASEDLA INVESTICIJA Izobražen ne pomeni pameten, najmanj pa koristen. V 90. letih prejšnjega stoletja smo začeli promovirati idejo, da je treba čim večjemu številu vsake generacije omogočiti študij, zato je politika izumila poceni študentske bone za prehrano, subvencije za študentske sobe in prevoze, pa zdravstveno zavarovanje za študente in študentske servise, ki so na trgu dela organizirali nelojalno konkurenco. Študentsko delo je pač za delodajalca ena najcenejših oblik dela. Seveda je bil študij fizike, strojništva ali gradbeništva neprimerno zahtevnejši od na primer mnogo prijetnejšega študija kulturologije ali sociologije kulture in priljubljenega študija ekonomije. Ampak prav favoriziranje družboslovnih smeri – rekorderki po številu ministrov, ki sta jih dali vsem slovenskim vladam, sta ljubljanski Fakulteta za družbene vede in Ekonomska fakulteta – se nam zdaj vrača kot bumerang. Čeprav imamo toliko diplomantov, kje so proizvodi z dodano vrednostjo? Če se nisem zmota v štetju, je bilo na Univerzi Maribor v zadnjem letu promoviranih 65 doktorjev znanosti, na Univerzi v Ljubljani pa samo od februarja do preteklega tedna 223 doktorjev znanosti. Navajam še dve neprijetni statistiki: Po raziskavi Eurobarometra iz leta 2010 se je glede na vprašanje med delodajalci "Kako ste zadovoljni z veščinami diplomantov" Slovenija uvrstila na predzadnje mesto, slabša od nas je bila zgolj Litva. Medtem ko je delež z veščinami diplomantov nezadovoljnih delodajalcev v preostalih državah znašal v povprečju devet odstotkov, je znašal slovenski delež 18 odstotkov. Še bolj neprijetna je statistika o izumih, ki omogočajo izdelke z dodano vrednostjo: povprečje EU-ja je 120 patentov na milijon prebivalcev. To pomeni, da imajo uspešne evropske države na milijon prebivalcev krepko čez 200 prijavljenih patentov. Slovenija s svojo armado visoko izobraženega kadra registrira na milijon prebivalcev sramotno skromnih 60 patentov. Ker študentu ni bilo treba neposredno plačati za študij, mu seveda ni bilo treba razmišljati, kje bo delal po koncu študija. Ker neposredno ni nič plačal, tudi od svojih profesorjev ni mogel zahtevati, da bodo kaj znali, se kaj naučili vse je bilo bay de vej še tega niso zahtevali da bi vsaj bili približno točni na svojih govorilnih urah ali da naj v razumnem času odgovorijo na elektronsko pošto. A ker je sistem študija nastavljen tako, da je fakulteta dobila denar na glavo vpisanega študenta v prvi letnik (ne glede na to, koliko jih je letnik sploh končalo), si je fakulteta želela, da letnik naredi čim več študentov. Če bi zvišali kriterije zahtevnosti, bi bil osip večji in ne bi bilo potrebe po zaposlitvi takšnega števila predavateljev. Zato še naprej potrebujemo toliko študentov, ker drugače bo treba zmanjšati število predavateljev. Obenem pa s takšnim sistemom ubijamo kakovost na tistih študijskih smereh, kjer bi bilo potrebno občutno manj študentov na enega profesorja, a je v takšnem sistemu to nemogoče. Pravzaprav pa morate odgovoriti zgolj na vprašanje, kaj so vas učili vaši starši. Ali so vam govorili: "Uči se, da ti ne bo treba delati", ali so vam govorili: "Uči se, da boš lahko delal"? Ta razlika je ključna za vašo prihodnost. Uradnih podatkov o odhodu mladih v tujino ni. Če najdete priložnost za začetek kariere v tujini, se mi to zdi super. Tragedija pa je, če Slovenija ne bo znala zelo kmalu ustvariti razmer, da bi izobraženi mladi ljudje čez nekaj let prišli nazaj in tu ustvarjali. Zato pa imamo tak Pravosodni sistem, tak visokošolski sistem, tak parlament in tak Narod..

Študentom štipendije in džabe stanovanja za bivanje, ce si oddaljen vec kot 50km od kraja bivanja oz zastonj prevoz, s tem, da bi moral obvezno bit na 100% predavanj in vse delat sproti. Kot v nek dnevnik prisotnosti. Seveda študentska dela ukinit, lahjo bi pa delali max 14 dni na leto, tako, kot smo včasih. Potem bi vsi imeli delo, 50% teh ki pa hodijo na fax samo zaradi statusa bi pa le tega izgubili. A veste koliko dela bi bilo? Brezposelnost zelo nizka, davka bi pa bilo pobranega hulala, se ostalo bi, kar bi se studentom namenilo.