Po zakonu o malem delu bodo malo delo poleg študentov lahko opravljali tudi brezposelni in upokojenci. (Foto: POP TV)

Na ministrstvu za delo so pripravili zakon o malem delu, ki bo uvedel novo obliko dela, s tem pa ukinil študentsko delo v obstoječi obliki. Na ministrstvu za delo so zakon napovedovali že nekaj časa – namen naj bi bil, da uredijo zlorabe na področju študentskega dela.

V Študentski organizaciji Slovenije taki ureditvi nasprotujejo, saj pravijo, da mnogi po novem ne bodo mogli delati toliko kot do sedaj, posledično pa si ne bodo mogli plačevati študija. Vlada odgovarja: Povečali bomo sklad za štipendije. To bi storili tako, da bi povečali krog upravičencev za prejamenje štipendij.

Študentje so se kljub temu odpravili pred vlado izrazit svoje nasprotovanje s predvidenimi spremembami. Zbralo se je nekaj deset predstavnikov študentov in študentov, ki jih je sprejel tudi premier Borut Pahor. Ob tem je dejal, da bodo na ulici rešili malo stvari, zato jih je pozval, naj predlagajo sestanek, na katerem bi se sestali njihovi predstavniki in predstavniki vlade.

Borut Pahor je pred vlado sprejel študente (Foto: 24ur.com)

Tudi iz malega dela se bo denar stekal v pokojninsko blagajno – obdavčitev 30 odstotkov

Malo delo bo po novem zakonu lahko opravljal  vsak, ki je starejši od 15 let, je brezposeln, študent, dijak ali upokojenec. Malo delo lahko zaposleni opravlja največ 14 ur na teden in 728 ur na leto. Pri delodajalcu lahko dela največ 30 odstotkov zaposlenih za malo delo. Zaposleni pa ne smejo delati po zakonu o malem delu na sistematiziranih delovnih mestih.

Delavec bo lahko za malo delo prejel največ 8 evrov bruto na uro, najmanj pa 3,5 evra bruto. Študent bi mesečno tako lahko zaslužil največ okoli 340 evrov. Do sedaj je bilo študentsko delo obdavčeno 14 odstotkov, večina denarja pa se je stekla v študentske organizacije. Po novem pa bo malo delo skupno obdavčeno 29,5-odstotno, dajatve pa se bodo stekale v sklad za štipendije, pokojninsko blagajno (9,01 odstotka) in tudi zdravstveno blagajno (5,96 odstotka). Opravljene ure malega dela se bodo zato štele v delovno dobo – delovne ure se bodo preračunavale v delovne dni s polnim delovnim časom

Do sedaj so delo za študente posredovali študentski servisi. (Foto: POP TV)

14 odstotkov bo šlo za študente

Preostalih 14 odstotkov davkov bodo dobile organizacije, ki posredujejo malo delo. 10 odstotkov bodo organizacije morale nameniti skladu za štipendije (šest odstotkov), skladu za izgradnjo študentskih domov (dva odstotka), 1,5 odstotka bodo lahko zadržale zase, ostalo (0,5 odstotka) pa bo šlo za vzdrževanje in vodenje evidence in v skladu za razvoj kadrov in štipendije za skupni rizični sklad.

Štiri odstotke za študentske organizacije – zakon počasi zmanjšuje njihovo vlogo

Štiri odstotke iz davkov si bodo iz naslova študentksega dela razdelile študentske organizacije, del pa bo šel za financiranje projektov obštudijskih dejavnosti dijakov in študentov. Leta 2011 bodo vse štiri odstotke prejeli na ŠOS, leta 2012 bo ŠOS prejel tri odstotke, 1 odstotek bo šel za financiranje projektov, od leta 2013 naprej pa bo ŠOS prejel le še dva odstotka, dva bosta šla za financiranje dejavnosti.

Iz naslova dela upokojencev bo ta znesek dobilo zveza društev upokojencev (dva odstotka) in financiranje projektov za dejavnosti za upokojence (dva odstotka). Iz naslova dela brezposlenih pa bo štiri odstotke dobilo ministrstvo za delo.

Malo delo ohranja sistem napotnic in posrednikov malega dela (do sedaj so bili to študentski servisi).

Po predlogu bi zakon začel veljati 1. januarja 2011.

Predsednica ŠOS Katja Šoba (Foto: Blaž Garbajs)

Študentske organizacije zakonu ostro nasprotujejo

Študentje nasprotujejo ukinitvi študentskega dela. Menijo, da bi bilo bolje to delo ohraniti, zlorabe pa bi lahko preprečili z boljšo kontrolo in uvedbo centralne evidence fakultet. Kot je že večkrat poudarila predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba, je študentsko delo "pomemben socialni korektiv“, ki več kot tretjini študentov omogoča študij. V zakonu o malem delu pa naj bi bilo preveč omejitev, tako da študentje samo s tem ne bi mogli preživeti. Študentje se bojijo, da na trgu dela zaradi višje obdavčitve ne bodo več dovolj konkurenčni in bodo tako težje dobili delo. Predlog po mnenju študentov nedvomno ukinja študentsko delo, čeprav je minister Ivan Svetlik večkrat poudaril, da ga zgolj ureja. Malo delo je dobro za upokojence, nikakor pa ne za študente, dijake in brezposelne, še menijo v ŠOS, in od predsednika vlade poleg razrešitve ministra Svetlika zahtevajo tudi obljubljen drugi sestanek med predstavniki študentov, predsednikom vlade in predsedniki parlamentarnih strank.

Do predloga so kritični tudi v Mladi Sloveniji, kjer pozivajo vlado, da umakne predlog zakona o malem delu v takšni obliki, kot ga je predstavil Svetlik. Menijo, da bo predlog zakona poslabšal socialni položaj slovenskih študentov, saj je mnogim študentsko delo edini vir prihodka in socialno razbremeni tudi starše.

Mlada generacija SLS: Študentje bi morali imeti poseben zakon

V Novi generaciji SLS se strinjajo, da je ureditev trenutnega koncepta študentskega dela nujno potrebna, saj je popolnoma izgubila svoj osnovni namen, kot ukrep v smislu pomoči študentom ob študiju. Vseeno pa so zaskrbljeni, da zadeve morda niso tako enostavne, kot si jih predstavlja vlada. Predsednik Nove geberacije Bor Zgonc je ob tem opozoril, da bo tudi to delo sedaj višje obdavčeno, kar se jim v času gospodarske krize ne zdi najbolje.

Hkrati pa so tudi skeptični do obljube vlade za višje štipendije, saj so se v prejšnjih mandatih izkazale za neizpolnjene. V Novi generaciji SLS zato menijo, da bi morala biti študentska problematika obravnavana ločeno, s posebnim zakonom, da bi dejansko dosegli učinek pomoči pri študiju.