Janša vladi: Niti črke o ukinitvi privilegijev v javnem sektorju. Zgolj davki

Vladni ukrepi, ki naj bi oživili gospodarstvo in izboljšali naš ugled v očeh mednarodnih finančnih trgov, so znani.

Med najbolj očitnimi je dvig DDV, večina pa je zadovoljna, ker vsaj zaenkrat napovedanega kriznega davka ne bo.

Sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da je bilo najprej "zelo poučno videti, kako se vsake pol leta počutijo javni uslužbenci, ko jim poberejo tri, štiri ali pet odstotkov". Odziv državljanov je bil po njegovem mnenju očiten, v javnem sektorju pa to prenašajo že kar nekaj časa, zato bo morda zdaj bolj razumljivo, zakaj se upirajo tako, kot se, je dodal. Kot je še poudaril, ne sprejemajo logike, da se bo zdaj, ko je ljudstvo povedalo, da zavrača krizni davek, toliko več obesilo na javne uslužbence. "Vlada gre lahko po denar, kar se nas tiče, na sončno upravo," je še povedal.

Takšen "izlet" ni preveč verjeten. Če varčevalna pogajanja ne bodo uspešna, je Bratuškova že napovedala vrnitev kriznega davka.

Vsaj začasni umik kriznega davka je pozdravil tudi sindikalist Dušan Semolič.

Poleg tega bo imel višji DDV tudi negativne posledice na povpraševanje, meni Semolič. Dodal je, da bodo nižje povpraševanje čutili tudi v podjetjih, zlasti v živilsko-predelovalni industriji in delu trgovine, ki se ukvarja s prodajo prehrambnih izdelkov.

Po njegovem mnenju bi bilo treba, če že, bolj obremeniti luksuzno blago, saj se da lepo živeti tudi brez njega.

Vizjak: Dvig DDV je napačna odločitev

Na odločitev vlade, da s 1. julijem zviša davek na dodano vrednost (DDV), pa se je odzval poslanec SDS Andrej Vizjak, ki pravi, da je takšna odločitev napačna. Dvig DDV bo po njegovih besedah prizadel gospodarstvo, ki se v teh kriznih časih že tako ali tako bori za preživetje, prav tako pa omenjeni ukrep ne bo dosegel želenih finančnih učinkov.

"Tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da tak ukrep vodi v spiralo zmanjševanja gospodarske aktivnosti, potrošnje ter posledično zniževanja prihodkov v državni proračun," je na spletni strani SDS zapisal Vizjak in dodal: "Ker je takšna odločitev najslabša možna odločitev, ji v teh razmerah ostro nasprotujemo".

Kot je dodal, Slovenija danes potrebuje predvsem ukrepe za oživitev gospodarstva in racionalizacijo delovanja države, zato bi bilo treba najprej na teh dveh področjih storiti vse, kar je mogoče.

"Poudarjamo tudi, da tovrstni ukrepi ne vodijo iz krize, na žalost bodo zgolj poglobili recesijo in tako ne bodo dosegli želenih učinkov glede finančne konsolidacije. Dvomimo tudi, da bo Evropska komisija naklonjena takšnemu pristopu vlade," je še poudaril Vizjak.

Trgovinska zbornica zaskrbljena

Glede posledic dviga DDV za slovensko gospodarstvo je zaskrbljena tudi trgovinska zbornica, pri kateri pravijo, da uvedba višjega davka že s 1. julijem gospodarstvu niti ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice. "Prav tako smo še posebej ogorčeni nad odločitvijo za dvig DDV po včerajšnjih zaključkih seje Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri je vlada poudarila, da bo DDV le morebitni skrajni ukrep, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 2014," so zapisali.

V zbornici še ponavljajo, da rešitev javnofinančne situacije ni dvig davkov, temveč so to ukrepi za rast gospodarstva, izboljšanje poslovnega okolja podjetij, zmanjšanje sive ekonomije, preprečevanje davčnih utaj in predvsem tudi za pospeševanje potrošnje.

"Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno se je v marcu 2013 glede na primerjalno obdobje predhodnega leta znižal za okrog 10 odstotkov, v nekaterih segmentih tudi za 40 odstotkov. Ukrep je torej napačen, saj bo zaradi nižje potrošnje namreč zbranega manj DDV, prilivi v proračun pa ne bodo dosegli pričakovanih. Ob novih davkih deluje tudi psihologija kupcev, ki zavre nakupe," so še zapisali.

Vladi tudi sporočajo, da v vladnem gradivu o programu stabilnosti 2013–2014 pogrešajo konkretne projekcije o vplivu dviga DDV na zasebno potrošnjo. Prav tako ni prav nobenih projekcij, na osnovi katerih bi vlada pojasnila, kako bo tak ukrep ublažil krizo in nadaljnje pešanje slovenskega gospodarstva.

NSi: Dogovor s to vlado ne drži niti en dan

Čeprav Alenka Bratušek pravi, da bo sveženj ukrepov, ki so jih pripravili, prepričal Evropsko komisijo, drugače menijo v opozicijskem NSi.

Vodja poslancev stranke Matej Tonin se sprašuje, kako naj tej vladi zaupajo, ko pa dogovor z njo ne drži niti en dan. Spomnil je na sredina pojasnila, da je krizni davek dejstvo, DDV pa skrajni ukrep.

NSi ocenjuje, da z dvigovanjem davkov ne moremo odpraviti krize ali ublažiti njenih posledic. "To je približno tako, kot da bi se želeli v avtomobilu peljati hitreje, obenem pa pritiskate na zavoro," je ponazoril Tonin. Po njegovih besedah z dvigovanjem davkov prizadenemo realni sektor, ki danes še edini ustvarja proračunske prilive. Če pa bomo "še tega stisnili", Tonin ne ve, od česa bo Slovenija še živela.

Sicer pa v NSi pozdravljajo namero privatizacije. Politika se mora umakniti iz gospodarstva, zunanjim vlagateljem moramo dati sporočilo, da smo odprti navzven, meni Tonin.

Predlagajo še krčenje javnega sektorja, saj da se z zniževanjem plač le prelaga težava.

Države, ki so šle v to smer, so se po besedah Tonina nekako "izvile" iz težav, tiste, ki so poskušale z zviševanjem davkov, pa ne. "Zakaj bi odkrivali toplo vodo, če so jo odkrile že druge države," se Tonin sprašuje ob dvigu DDV.

Spomnil je še, da ima Slovenija realno težavo s kredibilnostjo, saj da smo v poročilih, ki smo jih pošiljali v tujino, že marsikaj navajali, ne pa tudi izpolnili.

SLS preseneča "horuk" sistem izbiranja podjetij

Odpoved kriznemu davku so pozdravili tudi v SLS, po njihovem pa zdaj ni še niti čas za uvedbo višjega DDV.

Jih je pa presenetil seznam podjetij za prodajo. Menijo, da je vlada z napovedanih dveh podjetij čez noč prišla na številko 15, brez znanih učinkov prodaje in brez neke srednjeročne strategije. "Očitno imajo v koaliciji velike težave v dogovarjanju, kako bodo upravljali celotno državno premoženje, kajti na vidiku še vedno ni klasifikacije, ki bi omogočila zagon Slovenskega državnega holdinga. Ob pomanjkanju dolgoročne vizije za upravljanje državnega premoženja lahko le opozarjamo, da naj bodo prodaje izvedene, kolikor je le mogoče transparentno, in osredotočene na dolgoročno strategijo novih kupcev," so zapisali v SLS.

Na splošno v SLS ocenjujejo, da je vladni program stabilnosti premalo odločen, in se bojijo, da Evropske komisije ne bo prepričal. "Temelji namreč zgolj na ukrepih, ki smo jih uveljavili že v prejšnji vladi, večinoma skozi Zakon o uravnoteženju javnih financ, edini dodatni ukrep je višji DDV," pravijo in dodajajo, da ukrepov ne potrebujemo zaradi Bruslja, temveč zaradi ohranitve finančne suverenosti naše države.

Vlada se je danes odločila, da s 1. julijem zviša DDV, za zdaj pa še ne bo uvedla kriznega davka. Splošna stopnja DDV se bo zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala predsednica vlade Alenka Bratušek, se vlada zaveda, da noben dvig davka ne vpliva pozitivno na gospodarstvo. "Izbrali smo takšnega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast," je pojasnila.